Odločanje o ukrepih in preventivi

Francosko predsedstvo EU je sklicalo nujni sestanek predsednikov držav in vlad štirih evropskih članic skupine G-8, so se s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Jeanom-Claudeom Trichetom in vodjo evroskupine Jeanom-Claudeom Junckerjem pogovarjali o tem, kako se odzvati na krizo na finančnih trgih.

"Dogovorili smo se, da bodo države vsaka na svoj način, s svojimi ukrepi podprle bančni sistem, vendar se bodo med seboj usklajevale", je sporočil francoski predsednik in trenutno predsedujoči EU Nicolas Sarkozy. Dodal je, da je treba čim prej sklicati mednarodno konferenco ter vse udeležence na trgu podvreči nadzoru.

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da bo usklajeno delovanje med državami ponovno vzpostavilo zaupanje v sistem ter da Evropa potrebuje dosleden in skladen odziv, pri čemer vsi pokažejo svojo odgovornost. "Nadaljevali pa bomo na nacionalni ravni," je potrdila besede Sarkozyja.

Britanski premier Gordon Brown je poudaril, da mora EU narediti vse, da se stabilizira finančni sistem.

Delnice navzdol

Kljub temu da je predstavniški dom kongresa sprejel zakon o državnem posredovanju proti finančni krizi v vrednosti 700 milijard dolarjev, včeraj delnice na Wall Streetu niso šle v promet. Vsi osrednji indeksi so nazadovali predvsem zaradi slabih gospodarskih poročil vlade.

Industrijski indeks Dow Jones je v petek nazadoval za 157,47 točke oz. 1,50 odstotka na 10.325,38 točke, širši indeks Standard & Poor 500 za 15,05 točke oz. 1,35 odstotka na 1099,23 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 29,33 točke oz. 1,48 odstotka na 1947,39 točke.

V celem prejšnjem tednu je Dow Jones izgubil 7,34 odstotka vrednosti, kar je najhujši padec po juliju 2002. S&P 500 je v tednu dni nazadoval za 10,80 odstotka, Nadaq pa za 9,38 odstotka. Indeks manjših podjetij Russell 2000 se je prejšnji teden znižal za 12,12 odstotka na 619,40 točke, od tega v petek za 2,87 odstotka.

Nafta se je v petek v New Yorku spet pocenila, in sicer za devet centov na 93,88 dolarja za 159-litrski sod.

V ponedeljek je Dow Jones nazadoval za skoraj 778 točk, potem ko predstavniški dom ni uspel potrditi predloga zakona o ukrepanju proti finančni krizi. V torek so se delnice začele dražiti, ker so vlagatelji uvideli, da so nekatere res preveč poceni, v sredo pa je predlog zakona potrdil senat. Tega dne na borzi skorajda ni bilo sprememb, v četrtek pa je osrednji indeks nazadoval, tako kot tudi v petek.

Z ministrstva za delo so v četrtek sporočili, da se je pretekli teden krepko povečalo število novih prijav za pomoč brezposelnim, z ministrstva za trgovino pa so poročali o avgustovskem padcu tovarniških naročil za štiri odstotke. Ministrstvo za delo je v petek prav tako objavilo, da so delodajalci septembra ukinili skupaj 159.000 delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je s 6,1 odstotka ostala na avgustovski ravni. Plače so medtem septembra porasle za 0,2 odstotka.

V petek je sicer na borzah najbolj odmevala novica o prevzemu banke Wachovia s strani banke Wells Fargo. Na presenetljivo napoved o 15,1 milijarde dolarjev vredni prodaji v delnicah se je pritožila banka Citigroup, ki je v začetku tedna z Wachovio sklenila dogovor o prevzemu.

Na razplet bo sedaj potrebno počakati še najmanj nekaj dni, ker morajo o združitvi glasovati še delničarji, svoje pa bodo rekli tudi regulatorji. Združena banka Wells Fargo in Wachovia bi imela 1,37 bilijona dolarjev premoženja, s čimer bi postala četrta največja v ZDA za Bank of America (2,72 bilijona dolarjev premoženja), Citigroup (2,10 bilijona dolarjev) in J.P. Morgan Chase (1,78 bilijona dolarjev).

Wachovia je v letošnjem drugem četrtletju prijavila za 9,11 milijarde dolarjev izgube in sporočila, da namerava ukiniti kar 11.350 delovnih mest. Tečaj delnic banke Wachovia se je v petek zvišal za 58,82 odstotka na 6,21 dolarja, Wells Fargo pa znižal za 1,71 odstotka na 34,56 dolarja. Delnice banke Citigroup so se pocenile za 18,44 odstotka na 18,35 dolarja.