Delodajalci: 7,5-odstotni dvig nas katapultira na sam vrh v EU

"Zakon določa samo minimalni možni dvig oziroma obvezen, o 4,2 odstotka se ni treba niti pogovarjati niti pregovarjati, ampak ga je že določil zakon. Zakon pa ima tudi mehke vsebine, ki pa so razlog za petkovo posvetovanje s socialnimi partnerji. Namreč, minimalno plačo je mogoče dvigniti tudi do višine 40 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. To bi pomenilo lahko približno 10,5-odstoten dvig. Lahko pa se upošteva tudi stanje v gospodarstvu, rast produktivnosti, stanje na trgu dela, rast realnih plač ... In vsi ti parametri v lanskem letu kažejo pozitivne trende. Nikjer nimamo negativnih rasti, zato je teh 7,5 odstotka predlog, za katerega ocenjujemo, da bi moral biti minimalno tak, ki bi bil sprejemljiv," je uvodoma pojasnila Lidija Jerkič.

"Mi samo za to, da upoštevamo zakon o minimalni plači, v primeru 7,5 odstotka tega ne storimo," odgovarja predstavnik delodajalcev Marjan Trobiš. "Ker zakon jasno pove, da življenjske potrebščine, ki smo jih izračunali v preteklem letu, je bilo ravno to, da formiramo novo minimalno plačo. Pogledamo tudi za nazaj, koliko dvigov minimalnih plač nad inflacijsko stopnjo smo imeli. Imeli smo tudi enega od največjih dvigov, tudi ko smo imeli deflacijo," pravi.

Po njegovih besedah je sicer povsem legitimno, da sindikati zahtevajo več, vendar opozarja, da se morajo vsi osredotočiti na zakon, ki da jasno definira, kaj pomeni dvig in kaj pomenijo izračuni življenjskih stroškov: "Govorimo o tretjem členu zakona, od 20 do 40 odstotkov, kar pomeni, da smo to že storili v preteklem letu."

Jerkičeva ponavlja, da zakon ne določa, "za koliko se dviguje, ampak za koliko se mora dvigniti". Kot pravi, je to, za koliko se bo dvignila minimalna plača, odvisno od posvetovanj s socialnimi partnerji. Vesela je, da je v zakonu določeno, koliko se plača mora dvigniti: "V nasprotnem primeru bi se pogovarjali okrog odstotka, pol odstotka ali kaj podobnega," delodajalskim organizacijam očita, da nikoli niso bile pripravljene dvigniti minimalne plače več kot samo za določene minimalne odstotke: "To je bil tudi razlog, da je vsake toliko časa potem prišlo do skokovitih dvigov, zato da smo lahko nadoknadili tisto, kar smo vmes zamudili."

Jerkičeva trdi, da je 4,2 odstotka "umetna inflacija lanskega leta", pripisuje jo pocenitvi naftnih derivatov. "To, na kar se pa nanaša minimalna plača, na minimalne življenjske stroške, v tej košarici so pa osnovne življenjske potrebščine: od kruha, zelenjave, mesa, stanovanja, elektrike. Vse to se je pa dražilo, nekatere stvari tudi za dvomestno število," opozarja. Kot pravi, njihov predlog temelji na realnem razmerju med eskaliranimi minimalnimi življenjskimi stroški za lansko leto in minimalno plačo: "To pa je približno 31 odstotkov. Samo to razmerje predlagamo, da se zaradi ohranitve kupne moči obdrži," pojasnjuje.

Trobiš se strinja, da je bila inflacija v začetku leta v prehranskem sektorju zelo visoka, vendar pa se je nato iz meseca v mesec spuščala, opozarja: "Zdaj smo na ravni 4,2 odstotka, to so statistični podatki, kar pomeni, da se cene košarice zmanjšujejo." Spomnil je, da smo še vedno pod povprečjem EU. "Če se želimo primerjati z EU, potem moramo reči, da se s samo minimalno plačo in 7,5-odstotnim dvigom katapultiramo na sam vrh." Pravi, da je minimalna plača le osnova, naštel je še plačilo regresa, malice, potnih stroškov, ki vse skupaj dvignejo. "Če se to primerja, potem smo pa res na samem vrhu minimalnih plač. Vprašanje je seveda, ali želimo postati država minimalnih plač," se je vprašal.

Jerkičeva pravi, da imamo morda res določene prejemke, ki jih druge države nimajo, imajo pa drugo obliko prejemkov, zato je po njenem mnenju to neprimerljivo. Pravi, da je težava Slovenije, da je povprečna plača nizka in da 70 odstotkov zaposlenih prejema nižjo plačo od povprečne. Tudi za minimalno plačo sicer pravi, da je le ena od težav glede plač v Sloveniji. Dejala je, da so si zadali tudi cilj, da ukinejo doplačila do minimalne plače.

Kaj obe strani torej pričakujeta od petkovega sestanka? "Da izmenjamo stališča, argumente. Verjetno bo vsaka stran skušala prepričati ministra v svoj prav. Mislim, da v zvezi argumente imamo, odločitev pa je v rokah ministra," pravi prva sindikalistka v državi. "Če bo 7,5-odstotni delež ostal kot izhodišče, menim, da bi tudi delodajalci morali izhodišče popraviti navzdol. Kar pomeni, da če so bili javni sektor in upokojenci deleženi 80-odstotne uskladitve z inflacijo, potem bi morali tudi mi takšen predlog dati. Ne, nismo želeli tega, ker želimo upoštevati zakon o minimalnih plačah. Če pa gremo prek tega, potem je treba odpreti zakon o minimalni plači, da se ponovno pogovorimo, kaj je na stvari," pa napoveduje predstavnik delodajalcev.