Delodajalci ostro proti obravnavi minimalne plače brez predhodnega socialnega dialoga

Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so danes na predsednico parlamentarnega odbora za delo, družino, socialo in invalide Evo Irgl naslovili javno pismo, v katerem so opozorili, da je minimalna plača ključna kategorija za sindikate, delodajalce in državo, zato bi morala biti z njo povezana vprašanja predhodno vsaj obravnavana med socialnimi partnerji. "K temu nas zavezuje tudi od Republike Slovenije ratificirana konvencija Mednarodne organizacije dela," so spomnili. 

Hkrati so se dotaknili veljavnega zakona o minimalni plači, ki je bil leta 2018 sprejet neusklajen med socialnimi partnerji in "je pustil neizbrisne negativne posledice, tako na socialnem dialogu kot predvsem v gospodarstvu".

Novela je zvišala minimalno plačo, iz nje izvzela dodatke ter vzpostavila novo formulo njenega izračuna, po kateri je plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Pri določitvi višine minimalne plače se sicer upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast.

"Ob nastali blokadi delovanja Ekonomsko-socialnega sveta apeliramo na vas, da ključna kategorija določanja stroškov dela v gospodarstvu, to je minimalna plača, znova postane del dogovora socialnih partnerjev in ministrstva za delo ter ni ponovno prepuščena zgolj političnemu odločanju," so danes še zapisali delodajalci.

Sindikalna stran je pred dnevi ocenila, da bi bilo treba minimalno plačo januarja zvišati za 10,36 odstotka na 1133,35 evra bruto, kar je sprožilo jezen odziv delodajalcev, ki menijo, da gre za provokacijo.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je v zvezi s tem spomnil, da se je lani pred uskladitvijo minimalne plače pogovoril s sindikati in delodajalci, a pogovor ni prinesel skupnega jezika, tako da je na koncu zvišanje določil sam. Kljub temu je napovedal, da se bo proti koncu letošnjega leta na to temo znova pogovoril z obema partnerjema, kar narekuje tudi zakon. Delodajalci si medtem želijo, da bi bil znesek minimalne plače določen čim prej, saj podjetja, za katere je strošek dela pomemben dejavnik, zdaj pripravljajo načrte za prihodnje leto.

Sejo odbora so sklicali v SD, kjer predlagajo poziv ministrstvu za delo, da nemudoma ugotovi novo višino minimalnih življenjskih stroškov, ki so podlaga za ustrezno določitev minimalne plače, in pripravi predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, tako da bi se te stroške izračunalo najpozneje do novembra v vsakem tekočem koledarskem letu, in ne na šest let kot sedaj. Minimalno plačo za leto 2022 bi dvignili na višino 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

V osnutku svojega volilnega programa pa v SD med drugim predlagajo dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto.