Okrog 1,7 milijona volivcev je še neodločenih, zato bo zadnji teden kampanje odločilen, so prepričani strokovnjaki. Prav lahko se zgodi tudi, da bodo za to, na katero stran se bo nagnil jeziček na tehtnici, ključni glasovi švedskih priseljencev.
Od sedmih milijonov volilnih upravičencev na Švedskem jih je bilo namreč okrog 330.000 rojenih v tujini, od tega slaba polovica v Evropski uniji. Ankete kažejo, da so priseljenci v splošnem bolj naklonjeni uvedbi evra, ker niso tako čustveno navezani na švedsko krono. Po drugi strani pa je manj verjetno, da se bodo referenduma udeležili, saj mnogi sploh ne vedo, da imajo volilno pravico oziroma da je referendum razpisan.
Tako kampanja zagovornikov kot kampanja nasprotnikov uvedbe evra sta se usmerili prav na to populacijo, pri čemer so bolj ofenzivno nastopili nasprotniki, saj so natisnili in razdelili informativne brošure v številnih tujih jezikih. Zadnje televizijsko soočenje nasprotnih strani bo v petek, 12. septembra. Glede na izkušnje preteklih referendumov bo prav ta razprava imela ogromen vpliv na odločitev volivcev.