"Pred nekaj tedni sem bil na železniški postaji na Nizozemskem. Tam je bil znak z napisom 'ne sprejemamo gotovine' in bili so logotipi plačilnih metod, vse so bile kitajske ali ameriške. To pomeni, da če si evropski državljan in ti tuja država onemogoči plačilne možnosti, nimaš več načina za plačilo. To kaže, da si moramo nujno povrniti suverenost, saj je to v resnici velika šibka točka. Danes se to dogaja 11 sodnikom in tožilcem ICC, lahko pa se zgodi še veliko več ljudem," je za France24 dejal Nicolas Guillon, eden od sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki so izdali nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Od lanskega poletja namreč ne more uporabljati svoje bančne kartice ali dostopati do osnovnih digitalnih storitev, saj so ZDA proti njemu uvedle sankcije.
Podobne sankcije so ZDA takrat uvedle tudi proti posebni poročevalki Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja Francesci Albanese, novica o tem pa je odjeknila prav med njenim obiskom v Sloveniji. Kot razlog so ameriške oblasti navedle njeno spodbujanje Mednarodnega kazenskega sodišča k ukrepanju proti ZDA in Izraelu.
Situacija, v kateri se je znašel, je spodbudila Guillona, da se je začel zanimati za projekt digitalnega evra, o katerem se v zadnjem času v Bruslju veliko razpravlja.
Ideja o uvedbi digitalnega evra se pojavlja že nekaj časa, EU pa je začela o tem projektu bolj resno razpravljati leta 2020, ko je Evropska centralna banka (ECB) objavila prvo poglobljeno poročilo o digitalnih valutah – tudi kot odziv na naraščanje digitalnih plačil, kriptovalut in geopolitičnih napetosti glede finančne odvisnosti. V naslednjih letih so stekle raziskave in priprave. Zdaj pa naj bi bil projekt že tako daleč, da bi EU lahko še do konca letošnjega leta sprejela zakonodajo o uvedbi digitalnega evra, ki bi omogočila ECB, da sprejme končno odločitev glede same uvedbe.
Kaj je digitalni evro?
Digitalni evro, ki ga razvija ECB, bi bil elektronska različica gotovine – javni denar, dostopen vsem prebivalcem evroobmočja prek zasebnih bank. "Nimamo splošne vseevropske plačilne rešitve. Kaj bi torej digitalni evro naredil? Ustvaril bi plačilno infrastrukturo, na kateri bi lahko zasebne banke in zasebne plačilne rešitve gradile naprej," je za France24 pojasnil Valdis Dombrovskis, evropski komisar za gospodarstvo.
Njegov namen ni zgolj tehnološki napredek, temveč tudi zmanjšanje odvisnosti od tujih plačilnih sistemov, predvsem ameriških velikanov. Danes namreč velik del evropskih digitalnih plačil poteka prek sistemov ameriških podjetij, kot sta Visa in Mastercard. To pomeni, da ima Evropa omejen nadzor nad ključnim delom svoje finančne infrastrukture.
Primer sankcij proti ICC je razkril, kako ranljive so lahko celo mednarodne institucije, če so odvisne od tujih tehnoloških in finančnih platform. Evropski akterji so se zato začeli resneje spraševati, ali lahko govorijo o suverenosti, če ključne storitve nadzorujejo drugi.
V ozadju digitalnega evra se torej skriva širša zgodba – vprašanje suverenosti v svetu, kjer se finance, tehnologija in politika vse bolj prepletajo. V tem kontekstu digitalni evro ni le finančna inovacija, pač pa bi si Evropa s tem zagotovila več nadzora nad lastnimi sistemi – od plačil do podatkov.
Med zaupanjem in nadzorom
Kljub ambicijam projekt odpira tudi številna vprašanja. Kritiki opozarjajo na tveganja za zasebnost in možnost večjega nadzora nad finančnimi transakcijami.
Nad digitalnim evrom pa niso najbolj navdušene niti zasebne banke, ki se bojijo, da bi lahko na račun javne alternative izgubile del vlog svojih strank – in z njimi povezane provizije. "Banke se očitno bojijo izgube likvidnosti, predvsem pa se bojijo, da se bodo v primeru stresa v bančnem sistemu bančni prihranki nenadoma preselili v Evropsko centralno banko," pravi ekonomist Bruno Colmant.
In ker skoraj vsak deseti Evropejec že ima kriptovalute, ki so zunaj državnega nadzora, se je Evropa znašla pred zahtevno nalogo: kako ustvariti sistem, ki bo hkrati varen, ki mu bodo ljudje zaupali in ki ne bo odvisen od tujih držav. ECB in Evropska komisija si poleg razvoja digitalnega evra aktivno prizadevata, da zagotovita, da bo gotovina še naprej široko dostopna, sprejeta in pravno priznana kot plačilno sredstvo v celotnem evroobmočju.
