Digitelu uspelo s pritožbo na višjem sodišču

Digitelu je na Višjem sodišču v Ljubljani uspelo s pritožbo v gospodarskem sporu zoper državo, ki jo toži za plačilo 315 milijonov evrov odškodnine. Tožbo so vložili, kot sami pojasnjujejo, ker država Digitelu ni podelila dovoljenj za opravljanje storitev mobilne telefonije, za katere je družba zaprosila sredi 90. let preteklega stoletja.

Tožba temelji na ustavni odločbi iz leta 1997, po mnenju katere je takrat obstajal protiustaven monopol Mobitela, in na sodbi Višjega sodišča v Ljubljani iz leta 2005, da je Republika Slovenija ravnala protipravno in nezakonito, dodajajo v Digitelu.

Glede na izkazano protiustavnost, protipravnost in nezakonitost ravnanja države bi moral Digitel v postopku prisojanja odškodnine izkazati le še višino škode, ki je nastala zaradi državnega monopola, to pa je 25 odstotkov trga, kolikor naj bi ga Digitel po konzervativni oceni imel, kar znaša 315 milijonov evrov.

Okrožno sodišče v Ljubljani Digitelove tožbe vsebinsko ni presojalo, saj jo je sodišče brez obravnave zavrglo zaradi formalnih oziroma proceduralnih razlogov, še pojasnjujejo v Digitelu. Ta razlog naj bi bil uveljavljanje istih 315 milijonov evrov v pobot v nekem drugem postopku Republike Slovenije proti Digitelu.

Digitel je na napako sodišča prve stopnje opozoril v pritožbi in s pritožbo uspel. Višje sodišče je namreč zdaj odločilo, da se zavrne tožba le v pobotanem delu, to pa je v višini 323.398,45 evra, v preostalem delu pa mora prvostopenjsko sodišče vendarle odločati o odškodnini. To pomeni, da mora prvostopenjsko sodišče vsebinsko odločati o preostanku tožbenega zahtevka v višini 314.676.601,60 evra, so še sporočili iz omenjene odvetniške družbe.

Glede na to, da je bilo o protipravnosti ravnanja že odločeno in da o zakonitosti postopanja države ne more biti več razprav, saj se je do tega vprašanja opredelilo že Ustavno sodišče RS, poleg tega pa je bilo o nezakonitosti postopanja države tudi že pravnomočno razsojeno leta 2005, Digitelov odvetnik Vladimir Bilić ne vidi načina, da Digitelu ne bi bila prisojena odškodnina v zahtevani višini, razen v primeru kršitve ustavne odločbe.

Odvetnik pričakuje, da bo sodišče prve stopnje izpeljalo celoten postopek, ki ga je treba izpeljati v postopku odločanja o odškodnini, "in da bomo tudi v Sloveniji dočakali dan, ko bo državi naloženo plačilo odškodnine, ki ne bo zgolj simbolična, za škodo, ki jo je država povzročila podjetjem in posameznikom". Višje sodišče je sicer še odločilo, da se odločitev o stroških pritožbe zadrži za končno odločitev.

Kdo je Digitel?

Podjetje Digitel so leta 1994 ustanovila podjetja Vanguard Communications Inc. iz Združenih držav, Feniks iz Novega mesta, Factor zunanja trgovina iz Ljubljane in Franc Čimžar, ki je od vsega začetka tudi direktor podjetja. Po več menjavah lastništva sta danes največja lastnika Digitela BSD nepremičnine z 32-odstotnim deležem in Vanguard Communications (njihov lastnik je sedaj AT&T) s 30-odstotnim deležem ter štirje posamezniki z manjšimi deleži.

Digitel je že leta 1994 pri Upravi Republike Slovenije za telekomunikacije podal svojo prvo vlogo za opravljanje storitev mobilne telefonije. Uprava je v letih 1996 in 1997 podelila dovoljenja Mobitelu, Digitelu pa ne. Zato se je Digitel obrnil na Ustavno sodišče, ki je v odločbi z dne 10. 7. 1997 zapisalo, da uživa Mobitel monopolni položaj, da je takšno stanje protiustavno in da to povzroča škodo konkurenci in uporabnikom. Višje sodišče v Ljubljani pa je v sodbi z dne 25. 1. 2005 zapisalo, da je Republika Slovenija s tem, ko je ustvarila monopol, ravnala protipravno in nezakonito.