Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader je v torek povedal, da bo Hrvaška do 30. junija 2005 zgradila še 177 kilometrov avtoceste Dubrovnik – Split – Zagreb, kar pomeni del hitre ceste, ki bo povezovala Zagreb in Split. Gradnja avtoceste pa se bo poleti 2005 še intenzivno nadaljevala. Hrvaška namreč namerava do leta 2008 zgraditi še 453 kilometrov avtoceste ter 61 kilometrov magistralnih cest, kar stroškovno pomeni približno 2,5 milijarde evrov.
Poseben poudarek so namenili izgradnji cest, ki se priključujejo avtocesti, saj je te treba zgraditi istočasno kot samo avtocesto. Minister za morje, turizem in promet Božidar Kalmeta je povedal, da bo ministrstvo osnovalo koordinacijsko telo, ki bo s predstavniki Hrvaških avtocest, Hrvaških cest in lokalne samouprave predebatiralo vse predloge in izbralo najboljšo rešitev za izgradnjo povezav, križišč in izvozov iz posameznih mest.
Hrvaška lani zabeležila več kot 930.000 slovenskih turističnih obiskov
Hrvaška turistična skupnost v Ljubljani je predstavila rezultate lanskega turističnega leta in Dubrovniško-neretvansko županijo. "Slovenski gost ostaja eden pomembnejših potrošnikov na Hrvaškem," je dejal direktor hrvaške turistične skupnosti Goran Blažič. Na to po njegovih besedah kažejo številke preteklega leta, ko so na hrvaških turističnih točkah zabeležili čez 930.000 obiskov iz Slovenije in pet milijonov slovenskih nočitev. Vsega skupaj pa je Hrvaška zabeležila več kot osem milijonov turističnih obiskov, kar je osem odstotkov več kot leto prej.
"Obeta se še eno uspešno leto za hrvaški turizem, saj je število rezervacij že sedaj za 20 odstotkov preseglo število rezervacij iz lanskega enakega obdobja," je na novinarski konferenci, na kateri je bil navzoč tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Celestin Sardelić, dejal Blažič in izrazil upanje, da bo v prihodnje vse manj takšnih športnih srečanj med Slovenijo in Hrvaško, kot sta bili tekmi rokometnih in nogometnih izbranih vrst obeh držav, zaradi katerih prihaja do netenj mednacionalnih čustev.
Dubrovniško-neretvanska županija, ki se ponaša z biseri, kot sta Dubrovnik in otok Korčula, se v prizadevanju privabiti čim več turistov trudi z razvijanjem regionalne politike. Ena izmed smernic regionalnega načrta je med drugim varčevanje s prostorom, kar daje regionalnemu načrtu ekološko noto.
Aljoša Milat iz Dubrovniško-neretvanske županije je omenil, da v regionalni načrt sodi tudi gradnja centralne kanalizacije, ki so jo v Dubrovniku že začeli graditi, in izgradnja avtomobilske ceste na njihovem območju. K temu pa je dodal, da se trenutno vršijo pritiski z mnogih strani na lokalne oblasti, naj zgradijo letališče na Korčuli.
Obiskov iz Slovenije je bilo lani v Dubrovniško-neretvanski županiji 37.138. Zabeležili so 3,7 milijona turističnih nočitev, od tega 226.315 slovenskih.
Ker se dubrovniških kapacitet drži stigma, da gre za elitni turizem, ki je kot tak nedostopen predvsem mlajši populaciji, je direktor turistične skupnosti v Dubrovniško-neretvanski županiji Vladimir Bakić dejal, da to turistično območje ponuja kapacitete, ki so dostopne vsem turističnim slojem. V Dubrovniku namreč že obstaja mladinski hotel, načrtujejo pa tudi prilagoditev Hotela Stadion, ki je v samem središču novega Dubrovnika, v mladinski hotel. "Tudi to, da je Dubrovnik vključen v svetovno kulturno dediščino, nas zavezuje, da naredimo Dubrovnik dostopen vsem, ki želijo to mesto doživeti," je še povedal Bakić.
