Slovenija je po raziskavah ameriške ustanove Heritage Foundation in časnika Wall Street Journal "pretežno gospodarsko svobodna država". Na lestvici ekonomskih svoboščin, ki v 161 državah meri poseganje vlade v gospodarstvo, je Slovenija v danes objavljeni raziskavi napredovala s 45. na 38. mesto. Najbolj odprto gospodarstvo je hongkonško, na drugem mestu je Singapur, ki mu sledi Irska.
V raziskavi so gospodarsko svobodo posamezne države izračunali na podlagi desetih meril, med njimi trgovinske politike, javnofinančnega položaja, vladnega poseganja v gospodarstvo, denarne politike, tujih investicij ter cen in plač.
Slovenija je še vedno najbolj napredna med državami, ki so se leta 2004 priključile Evropski uniji, kar je raziskava ugotavljala že lani. Strateški položaj države na križišču med vzhodno in zahodno Evropo ter visoko izobražena in izkušena delovna sila dajeta državi znatno prednost v primerjavi z drugimi razvijajočimi se državami srednje Evrope.
Slovenija je izbrala gradualističen pristop in nikoli ni sprejela potrebe po radikalnih gospodarskih reformah, saj naj bi bile take drastične spremembe zaradi relativne razvitosti gospodarstva v regiji nepotrebne. Zaradi birokratskih ovir in majhnosti slovenskega trga so bile tuje neposredne investicije skromne, sicer pa je vrsto let prodajo ključnega premoženja tujim vlagateljem spremljala sovražnost.
Sicer pa je med prvimi osmimi državami kar šest evropskih držav. Najvišje uvrščena evropska država je na tretjem mestu Irska, na četrtem je Luksemburg, Velika Britanija in Islandija si delita peto mesto, sledi jima Estonija. Evropskim državam sledijo ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in Kanada.
Bruto družbeni proizvod se je leta 2004 povečal za 4,6 odstotka, medtem ko se je stopnja brezposelnosti, ki povzroča stalne skrbi, nekoliko znižala na 10,6 odstotka. Da bi Slovenija obdržala svojo gospodarsko moč, avtorji raziskave Sloveniji predlagajo, da mora zaključiti proces privatizacije in nadaljevati z liberalizacijo monopolistične industrije.
Ocena davčne obremenitve države se je v primerjavi z letom prej poslabšala za 0,2 točke. Ocena posegov države, ki se meri z vladno potrošnjo - ta se je leta 2004 v primerjavi z letom 2003 znižala - se je izboljšala za 0,5 točke. Povprečna stopnja inflacije med letoma 1995 in 2004 je znašala 4,62 odstotka, medtem ko je ta med letoma 1994 in 2003 dosegala 6,41 odstotka, s čimer se je Sloveniji ocena monetarne politike izboljšala za eno točko. Zaradi večje liberalizacije kapitalskih tokov in odprtja novih sektorjev za tuje vlagatelje se je ocena teh dveh kazalcev zvišala za točko. Skupni rezultat Slovenije se je tako izboljšal za 0,23 točke.
