Evropski uvoz utekočinjenega zemeljskega plina se je v prvih šestih mesecih leta medletno povečal za 60 odstotkov, ugotavlja raziskovalno podjetje Kpler, ki ga navaja Nikkei Asia. Po zaslugi 53 milijonov ton, kolikor jih je blok kupil, se je stopnjo zasedenosti evropskih skladišč plina dvignila na 77 odstotkov.
Če se bo trend nadaljeval, bo Evropa najbrž že kmalu dosegla svoj zastavljeni cilj, da do novembra napolni 80-odstotkov svojih skladišč plina.
A vse skupaj ima dve potencialni težavi. Prva - precej mogoče je, da Evropa preko Kitajske kupuje ruski plin. Druga - če drži kitajsko pojasnilo, zakaj prodajajo plin, se bodo te zaloge hitro skrčile, ko se Kitajska odpove politiki ničelnega covida.
Evropa je v stiski, zato je vprašanj o izvoru kitajskega plina precej malo, se pa pojavljajo. Uradna kitajska verzija pravi, da se odprodaja plin, ki tej velesili, ki je med največjimi uvoznicami plina, ostaja, ker se je gospodarska aktivnost ohladila - v veliki meri zaradi politike ničelnega covida, ki še naprej stavi na stroga zaprtja ob pojavu le nekaj primerov bolezni.
Če to drži, potem bo Kitajska Evropi plin dobavljala le, dokler se gospodarstvo ne povrne v predkoronske tirnice. Prav tako pa Evropa na ta način krepi energetsko odvisnost od Pekinga, ki pa mu po drugi strani očita rušenje liberalnega mednarodnega reda.
Se je pa Evropi tako zaenkrat uspelo izogniti še hujši energetski krizi. Kitajska skupina Jovo, velik trgovec z utekočinjenim zemeljskim plinom, je nedavno razkrila, da je preprodala tovor utekočinjenega zemeljskega plina evropskemu kupcu. Trgovec s terminskimi pogodbami v Šanghaju je za Nikkei povedal, da bi lahko dobiček iz takšne transakcije dosegel 100 milijonov evrov.
Da je na Kitajskem kar naenkrat veliko odvečnega plina, naj bi bila tudi posledica direktive vlade za povečanje proizvodnje energije, vključno s premogom. "Poudarek je zdaj na energetski varnosti bolj kot na zmanjševanju okoljskega odtisa," pravi Mika Takehara iz japonske nacionalne korporacije za nafto, plin in kovine.
Provinca Šanksi je na primer letos povečala proizvodnjo premoga za 100 milijonov ton na 1,3 milijarde ton, leta 2023 pa bo dodala še 50 milijonov ton, poročajo lokalni mediji.
Širi se tudi lastna proizvodnja plina na Kitajskem. Domača proizvodnja plina naj bi se leta 2022 medletno povečala za 7 odstotkov.
Na Kitajskem medtem poudarjajo, da je prodaja plina EU izključno gospodarska, ne politična poteza. A kitajski voditelji seveda iščejo ravnotežje med tesnim odnosom svoje države z Moskvo ter trgovino z Združenimi državami in Evropsko unijo. Združene države in Evropska unija skupaj predstavljajo več kot četrtino kitajske trgovine, medtem ko je delež Rusije le 2,4 odstotka. Že aprila pa je nato kitajsko ministrstvo za trgovino poročalo, da je v prvem četrtletju letošnjega leta dvostranska trgovina z Evropsko unijo narasla za 12,2 odstotka in dosegla 205,9 milijarde evrov.
Ni pa jih malo, ki vsaj namigujejo, da Evropa, ki skuša z ostrimi sankcijami proti Rusiji svetu sporočiti, da jasno nasprotuje napadu na Ukrajino, pravzaprav preko Kitajske kupuje ruski plin. Samo za nekajkrat višjo ceno.
"Če bo Rusija izvažala več plina na Kitajsko, da bi kaznovala Evropo, bo imela Kitajska več kapacitet za preprodajo svojega presežka plina na trgu," denimo piše Financial Times.
Julija je South China Morning Post poročal, da je po podatkih kitajske carine Kitajska v prvih šestih mesecih leta kupila skupno 2,35 milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina – v vrednosti 2,16 milijarde evrov. Obseg uvoza se je medletno povečal za 28,7 odstotka, vrednost pa za 182 odstotkov. To je pomenilo, da je Rusija prehitela Indonezijo in Združene države ter postala četrta največja dobaviteljica Kitajske.
Pa tega ne gre zamenjevati s plinom po cevovodih, kjer je ruski proizvajalec Gazprom pred kratkim objavil, da so njegove dnevne dobave Kitajski prek plinovoda Moč Sibirije dosegle nov rekord vseh časov, in razkril, da se je dobava ruskega plina Kitajski v prvi polovici leta 2022 povečala za 63,4 odstotka, navaja Gulf Insider.
Zakaj bi torej Kitajska kopičila plin, če pa ga gospodarstvo ne potrebuje? Ali povedano drugače - zakaj porast ruskega plina, ko domačega povpraševanja ni toliko, in zakaj preferiranje ruskega plina.
"Povečanje uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina bi lahko pomenilo premik tovora, ki gre na Japonsko ali v Južno Korejo zaradi sankcij ali tamkajšnjega šibkejšega povpraševanja," meni Michal Meidan, direktor kitajskega energetskega programa na Oxfordskem inštitutu za energetske študije.
In jasno je še nekaj, dodaja Gulf Insider - Kitajska želi svoje plinske posle z Rusijo ohraniti zavite v čim debelejšo tančico skrivnosti, zato je generalna kitajska carinska uprava od začetka leta prenehala objavljati razčlenitev obsega trgovine z zemeljskim plinom po plinovodih. Razlog naj bi bila "zaščita zakonitih poslovnih pravic in interesov zadevnih uvoznikov in izvoznikov".
Kritiki pa menijo, da skrivajo nekaj drugega - Kitajska naj bi tiho preprodajala "umazan ruski plin" edinemu kraju, ki ga obupno potrebuje - Evropi, pri tem pa zaračunavala visoke pribitke. A ker ima plin vmesni postanek na Kitajskem, ni več ruski, ampak kitajski.
Evropa naj bi tako po tem scenariju plačevala do trikrat več za plin - le da bi svetu dokazala, da ne financira Putinovega režima, čeprav v resnici dodatno plačuje tako Ši Džinpingu kot Putinu. In medtem ko Kitajska Rusiji pomaga pri izogibanju sankcij, obe državi bogatita, Kitajska pa krepi vpliv na Evropo. Torej prav tista država, ki naj bi - po zgledu Putina - načrtovala invazijo na Tajvan. Je torej Evropa v procesu menjave enega "zlobnega energetskega gospodarja" - za drugega?
KOMENTARJI (464)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.