V Sloveniji je bila v letu 2004 od skupaj 42.068 družb večina ali 94,6 odstotka v zasebni, 3,8 odstotka v mešani, 0,8 odstotka v zadružni in 0,7 odstotka v državni lasti, za 0,1 odstotka družb pa ni bilo podatka o njihovi obliki lastnine. Med družbami je bilo še vedno šest podjetij v družbeni lastni, torej proces lastninskega preoblikovanja trajnega kapitala in upravljavskih pravic še ni bil končan, v oktobrski publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavljajo analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Lani je bilo v primerjavi z letom 2003 mnogo več družb z zasebno lastnino (za 5,9 odstotka), nekoliko več družb z zadružno (za 1,2 odstotka) in državno lastnino (za 0,7 odstotka), zmanjšalo pa se je število družb z mešano lastnino (za 0,9 odstotka).
Tudi lani je bilo največ vseh družb z zasebno lastnino v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe (31,8 odstotka), družb z mešano lastnino v predelovalnih dejavnostih (30 odstotkov), družb z državno lastnino v nepremičninah, najemu in poslovnih storitvah (21,3 odstotka), družb z zadružno lastnino pa v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu (37 odstotkov).
Leta 2004 so družbe z zasebno lastnino zaposlovale dobro polovico vseh delavcev ali 50,8 odstotka. Ustvarile so 50,9 odstotka skupnih prihodkov, 47,5 odstotka vse dodane vrednosti in razpolagale z 42,6 odstotka vrednosti sredstev družb. Sledili so prispevki družb z mešano, državno in zadružno lastnino. Družbe z zasebno, mešano in državno lastnino so poslovanje v lanskem letu sklenile z višjim neto čistim dobičkom, družbe z zadružno lastnino pa z večjo neto čisto izgubo kot enake skupine družb v letu 2003.
Največ dobička zasebne družbe
Dobro polovico vsega neto čistega dobička so izkazale družbe z zasebno lastnino in dosegle najboljše kazalnike celotne gospodarnosti (razmerje med prihodki in odhodki), donosnosti sredstev in donosnosti kapitala. V primerjavi z letom 2003 se je kazalnik celotne gospodarnosti nekoliko povečal pri družbah z mešano in državno lastnino. Pri družbah z zasebno lastnino je ostal enak, pri družbah z zadružno lastnino pa se je nekoliko zmanjšal.
Slednje so izkazale neto čisto izgubo, zato sta imela kazalnika donosnosti sredstev (merjeno z neto čistim dobičkom oziroma izgubo na povprečno vrednost sredstev) in donosnosti kapitala (merjeno z neto čistim dobičkom oziroma izgubo na povprečno vrednost kapitala) za to skupino družb negativen predznak.
Produktivnost dela (merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega) se je pri vseh obravnavanih skupinah družb povečala. V obeh letih je bila največja pri družbah z državno lastnino. Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja (razmerje med finančnimi in poslovnimi obveznostmi ter kapitalom) se je pri vseh skupinah družb nekoliko povečal. Tudi ob koncu leta 2004 je bil največji pri družbah z zasebno lastnino, manjši od ena pa je bil samo pri družbah z mešano lastnino.
