'Dobro delujoče gospodarstvo je predpogoj za vse reforme'

Kot je na 20. Forumu obrti in podjetništva v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) dejal Robert Golob, je eden glavnih dosežkov vlade v času od lanskega foruma obuditev socialnega dialoga. "Ob znova delujočem socialnem dialogu bomo lahko rešili tudi ostale odprte stvari," je prepričan.

Med glavnimi letošnjimi zahtevami OZS do vlade je sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi, predvsem glede višine prispevka za oskrbo. Golob je to možnost zavrnil, a ob tem zagotovil, da bodo tako zbrana sredstva v celoti porabljena namensko. "Zahteval bom tudi, da bodo storitve dolgotrajne oskrbe na voljo čim prej," je napovedal.

Predpogoj za morebitno spremembo višine prispevka bi bila po njegovih besedah evalvacija izračunov potrebnih sredstev za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, ki bi pokazala, da so načrti izvedljivi tudi z nižjim prispevkom. "Več podatkov bo na mizi verjetno že junija, nato pa bomo lahko o tem govorili s socialnimi partnerji," je dejal.

Spomnil je na raziskavo Eurobarometer, ki je pokazala na največje zadovoljstvo Slovencev s svojim življenjem od vseh evropskih narodov. Zasluge za to imajo tudi javne storitve, ki pa se financirajo prek davkov, je dejal. "Zato se mi zdi pomembno, da ne pozabimo, da je dolgotrajna oskrba namenjena vsem nam kot starajoči družbi," je izpostavil.

Obrtnike in podjetnike je pozval, naj izkoristijo "izjemno poslovno priložnost", ki jo prinaša krepitev sektorja varnosti in obrambe. "Obrambna industrija je zelo širok pojem, zato ne gre le za orožje," je poudaril. Gre za vse od umetne inteligence do prehrambene industrije in vesoljskih tehnologij. "Skoraj celoten gospodarski sektor lahko najde svoje priložnost v okviru obrambne industrije - doma ali v tujini," je poudaril.

V OZS opozarjajo tudi na problematiko absentizma oz. bolniških odsotnosti z dela. Golob se je strinjal, da gre za resno težavo, ki še narašča. Po njegovih besedah je najpomembneje najprej zajeziti stroške in vzpostaviti učinkovit sistem s poudarkom na nadzoru, česar pa ne bo mogoče storiti brez sodelovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Glede pozivov k debirokratizaciji s poudarkom na hitrejši pridobitvi soglasij in dovoljenj za umeščanje objektov v prostor je kot prednostno nalogo izpostavil skrb za primerne plače javnih uslužbencev, da bodo od njih lahko zahtevali večjo storilnost in učinkovitost, ter krepitev digitalizacije. Vse storitve znotraj javne uprave bodo morale biti kmalu digitalizirane, morda že do konca mandata te vlade, je napovedal."Odločiti se bomo morali tudi, kje so meje javnega interesa," je dejal.

Ob opozorilih obrtnikov in podjetnikov glede visokih cen energije pa je znova izrazil nasprotovanje spremembam sistema obračunavanja omrežnine."Omrežninski akt je navadna sramota za celotno državo," je dejal. Upa, da bo novi svet agencije zmogel "dovolj racionalne presoje" in omogočil nove usmeritve oziroma nov omrežninski akt. "Sicer bomo morali resno razmisliti o spremembah zakonodaje na tem področju," je dodal.

139 zahtev do vlade

Predsednik OZS Blaž Cvar je opozoril na izjemno zahtevne razmere za obrtnike in podjetnike, saj se mednarodni in domači pogoji poslovanja hitro spreminjajo. Pred nami so po njegovih besedah časi, ki zahtevajo pametne in pogumne odločitve. "Dobro delujoče gospodarstvo je predpogoj za vse reforme," je poudaril.

V OZS so letos zbrali 139 zahtev do vlade. Cvar je poleg omenjenih med najpomembnejšimi izpostavil spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov ter spremembo pravilnika o ročnem premeščanju bremen. Breme nadomestil v času bolniškega staleža mora preiti z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po 20 delovnih dneh, je pozval.

Strinjal se je, da je obuditev socialnega dialoga pomemben dosežek, ki lahko že v kratkem času ponudi jasne rezultate."V tem socialnem dialogu smo prišli do zelo pomembne pokojninske reforme, ki gospodarstvu ni prinesla novih obremenitev. To nam daje upanje, da bomo lahko na podoben način reševali tudi nekatere od letošnjih zahtev obrti in podjetništva," je dejal.

Čeprav številne zahteve OZS ostajajo nerešene, so po njegovih besedah nekaj napredka vendarle dosegli. Pri tem je med drugim izpostavil aprila uveljavljeno novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je med drugim ukinila obvezno beleženje odmora za malico.

Počivalšek opozoril na hiter napredek Hrvaške

V drugem delu foruma so o stanju gospodarstva in priložnostih za izboljšave razpravljali s predstavniki političnih strank. Poslanka Svobode Andreja Kert je poudarila, da je slovensko gospodarstvo kljub številnim izzivom v dobrem stanju, za kar gre zahvala obrtnikom in podjetnikom. "Vi lahko zagotavljate, da se bo konkurenčnost zvišala, država pa vas mora pri tem podpirati," je dejala.

Predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han je opozoril na nekatere "zavožene" ukrepe Evropske komisije na gospodarskem področju. Zagotovil je, da si bodo na ministrstvu še naprej prizadevali za razbremenitev podjetij, ki bi jim omogočila več prostora za rast.

Predsednik odbora za gospodarstvo strokovnega sveta SDS Zdravko Počivalšek je opozoril na hiter napredek Hrvaške, ki ji Slovenija vse težje sledi. "Imamo akcijski načrt za dvig konkurenčnosti, vendar mora imeti vlada voljo in energijo, da se tega projekta lotimo," je dejal.

Najpomembnejših pet zahtev obrtnikov in podjetnikov bo moralo biti po mnenju podpredsednika NSi Janeza Ciglerja Kralja glavna naloga naslednje vlade."Vse to je mogoče urediti zelo hitro, če imajo stranke pravi gospodarski program," je ocenil.

Vlada Roberta Goloba se namesto tega ukvarja z uvajanjem novih administrativnih ovir, je dejal predsednik Demokratov Anže Logar. Pozval je k premišljenim rešitvam, ki bodo podjetja spodbujala k razvoju v domači državi, ne pa k selitvi v tujino.