Sprejetje dogovora o naslednji finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013 na vrhu Unije konec tedna v Bruslju je "izjemno pomembna odločitev, saj je omogočila, da bo EU v prihodnje lahko normalno delovala", je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal premier Janez Janša. "Dogovor o finančni perspektivi se zdi Janši še celo bolj pomemben kot ratifikacija evropske ustave, saj omogoča sedanje delovanje EU, medtem ko ustava gleda bolj v prihodnost."

Janša meni, da je Slovenija lahko z izkupičkom zadovoljna. Pojasnil je, da bo država v prihodnjem sedemletnem obdobju v evropsko blagajno vplačala okoli 2,5 milijarde evrov, iz nje pa bo dobila 4,5 milijarde evrov, kar pomeni, da bo neto prejemnica sredstev v višini dveh milijard evrov.
Slovenski izkupiček bo približno enak, kot bi bil, če bi bil junija sprejet luksemburški predlog finančne perspektive, čeprav bo celoten proračun nižji, kot bi bil ob junijskem dogovoru. Janša je prepričan, da je tako ugoden izid za Slovenijo tudi posledica dejstva, da se junija ni pridružila skupini ostalih novink v EU, ki so se bile v želji po čimprejšnjem dogovoru pripravljene odpovedati delu kohezijskih sredstev.
Slovenija bo iz evropske blagajne največ sredstev dobila za kohezijo, okoli 120 milijard tolarjev letno, medtem ko bo za kmetijstvo in razvoj podeželja lahko računala na 70 milijard tolarjev letno. Janša je glede porabe kohezijskih sredstev izpostavil infrastrukturne projekte - evropska sredstva naj bi omogočila realizacijo projekta tretje razvojne osi Slovenije - ter varstvo okolja.
Slovenija do 2013 ena regija
Premier je tudi povedal, da bo Slovenija v celotnem obdobju prihodnje finančne perspektive ostala ena regija, ne glede na to, kdaj se bodo končala pogajanja o delitvi države na dve kohezijski regiji.
Evropski proračun po svoji strukturi ni sicer oblikovan povsem tako, kot bi si želela Slovenija, čeprav bo, kot je poudaril premier, v prihodnjem sedemletnem obdobju precej več sredstev kot doslej namenjenih za raziskave in razvoj. Kot zelo pomemben pa je označil dogovor o tem, da bo prišlo do modernizacije proračuna, ki bo veljala za obdobje 2014-2020.
Premier Janša še opozoril, da Evropski svet na dnevnem redu decembrskega zasedanja ni imel le nove finančne perspektive, temveč še vrsto drugih pomembnih tem. Posebej je Janša izpostavil odločitev o dodelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Makedoniji, ki je "pomemben signal in spodbuda za celotno regijo Zahodnega Balkana".