Dohodkovna neenakost v Sloveniji v 2010 druga najmanjša v OECD

Dohodkovna neenakost se je med letoma 2007 in 2010 v članicah OECD povečala bolj kot v predhodnih 12 letih, v raziskavi opozarja organizacija. Poglabljanje neenakosti sta nevtralizirali davčna in socialna politika, a šibka rast in ukrepi za uravnoteženje javnih financ ogrožajo to funkcijo. Slovenija je imela v 2010 drugo najmanjšo neenakost v OECD.

Dohodkovna neenakost je bila tako med 34 članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu 2010 najnižja na Islandiji, v Sloveniji, na Norveškem, Danskem in Češkem, najvišja pa v Čilu, Mehiki, Turčiji, ZDA in Izraelu.

Neenakost se meri z Ginijevim koeficientom. Njegove vrednosti segajo od 0 do 1 točke. Pri 0 točkah gre za popolno dohodkovno enakost, pri 1 točki pa za popolno neenakost.

V Čilu je bila vrednost Ginijevega koeficienta skoraj 0,5 točke, le malo nižja je bila v Mehiki. Na Islandiji, v Sloveniji in na Norveškem pa je bila pod 0,25 točke. Povprečje OECD je bilo pri okoli 0,3 točke.

OECD ugotavlja, da se je dohodkovna neenakost v obdobju od 2007 do 2010, torej v prvih letih globalne finančne in gospodarske krize, povečala bolj kot prej v 12 letih, če se ne upoštevajo prerazporeditveni učinki davčne in socialne politike. Kriza je povzročila padec tržnih dohodkov, torej dohodkov od dela in manjše mere od kapitala. Ti so se v članicah OECD v povprečju znižali za dva odstotka, kažejo najnovejši podatki OECD.

Kako pa je z revščino?

OCED v najnovejši raziskavi ponuja tudi podatke o revščini. To organizacija meri po tem, koliko ljudi zasluži manj kot polovico dohodkovne mediane v neki državi. Mediana je tista višina dohodka, od katere je točno polovica dohodkov v državi višja, polovica pa nižja.

Po tej relativni razsežnosti revščine je bilo v OECD v letu 2010 povprečno revnih 11 odstotkov prebivalcev. Slovenija je bila z okoli devetodstotno stopnjo relativne revščine nekoliko pod povprečjem in v spodnji polovici članic organizacije.

Najnižjo stopnjo revščine so imeli na Češkem (malo nad petimi odstotki), Danskem, Islandiji, na Madžarskem in v Luksemburgu. Najvišje stopnje pa so beležili v Izraelu in Mehiki (malo nad 20 odstotkov). Blizu 20 odstotkov je bila tudi v Turčiji.

"Te skrb vzbujajoče ugotovitve le še potrjujejo potrebo po zaščiti najbolj šibkih skupin v družbi, še posebej ko si države prizadevajo stabilizirati javne finance," je podatke komentiral generalni sekretar OECD Angel Gurria. Pozval je k takšnim politikam, ki bodo pravične, učinkovite in vključujoče.

Po letu 2010 je namreč v številnih evropskih državah prišlo do sprememb v javnofinančni politiki. Prav tako so se gospodarske razmere v velikem delu stare celine še poslabšale. Oboje velja tudi za Slovenijo.