Dolenc nakazal na zvišanje evrskih obrestnih mer

Primož Dolenc, ki je kot guverner član sveta Evropske centralne banke (ECB), je ob namigih, da bo ECB prihodnji mesec zvišala obrestne mere, dodal, da bo jasnejšo sliko glede prihodnje inflacijske poti sicer razkrila decembrska napoved.

Gospodarska rast je v zadnjem času presegla pričakovanja, stroški energije pa ostajajo povišani, je guverner Banke Slovenije dejal v Jackson Holu, kjer se udeležuje letnega Fedovega srečanja. Dodal je, da tudi zadnje dogajanje na Bližnjem vzhodu ne kaže bistvenega izboljšanja razmer. "Obstajajo argumenti, da septembra posežemo po zvišanju obrestnih mer, da bi zaščitili naš inflacijski cilj. Zadnji podatki kažejo, da se inflacijske razmere ne bodo razrešile same," je v intervjuju dejal Dolenc.

Osrednji organ evrske denarne politike razpravlja o tem, ali naj osrednje evrske obrestne mere dvigne za dodatno četrtino odstotne točke, potem ko so se junija zaradi vojne v Iranu odločili za prvi dvig po septembru 2023. Na splošno se pričakuje, da bo depozitna obrestna mera od septembra pri 2,50 odstotka, vlagatelji pa se nagibajo tudi k nadaljnjim dvigom.

Kljub skoku cen energije zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu je gospodarstvo evrskega območja v drugem četrtletju sicer raslo močneje od pričakovanega. Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim okrepil za 0,4 odstotka, v celotni EU pa je rast dosegla 0,5 odstotka. Letna inflacija v območju evra je bila medtem julija 2,9-odstotna, kot je navedel Bloomberg, pa se bo po pričakovanjih avgusta še okrepila in ostala povišana do konca leta.

Dolenc je sicer nakazal, da bo dober trenutek za oceno stanja zadnje letošnje zasedanje sveta ECB, saj bodo do takrat imeli v rokah še en sklop napovedi za naslednja tri leta in tudi potek drugih dogodkov bo jasnejši. "To nam bo dalo več jasnosti glede inflacijske poti v srednjeročnem obdobju," je dejal.

Zapisnik julijskega sestanka sveta ECB, objavljen v četrtek, je pokazal, da so člani sveta razpravljali o tem, ali bi bila za vrnitev inflacije na ciljna dva odstotka potrebna "blago restriktivna" denarna politika. Glavni ekonomist Philip Lane je ocenil, da je 2,5 odstotka trenutno zgornja meja razpona, v katerem se stroški zadolževanja lahko štejejo za nevtralne.

Dolenc sicer meni, da se ne bi smeli preveč osredotočati na ta prag, saj trdi, da opredelitev nevtralne obrestne mere "ni eksaktna znanost".

Ključno vprašanje za nosilce evrske denarne politike je, ali se bo začetni skok cen energije odrazil v močnejši rasti plač, zaradi česar bi inflacija lahko postala vztrajnejša.

Dolenc je kot dober znak ocenil to, da takšni sekundarni učinki še niso vidni. "Vendar ne smemo čakati, da se uresničijo. Nasprotno, če gospodarski subjekti ne bi verjeli, da smo sposobni doseči inflacijski cilj, bi lahko sekundarni učinki postali resničnost," je posvaril.

Dvig obrestnih mer v ZDA je v današnjem nagovoru nakazal tudi predsednik Feda Kevin Warsh, ki je visoko inflacijo v ZDA označil za zaskrbljujočo.