Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, pripravilo interventni zakon, s katerim se država odziva na izredno rast cen pogonskih goriv ter s tem povezane pritiske na gospodarstvo in prebivalstvo. Vlada ga je sprejela na današnji dopisni seji.
Kot so pojasnili, ne gre za splošno subvencioniranje goriva, temveč za ciljno in začasno pomoč dejavnostim, ki so zaradi narave svojega dela najbolj izpostavljene visokim cenam goriv in so hkrati ključne za nemoteno oskrbo države.
Visoke cene goriv najbolj neposredno prizadenejo cestni prevoz blaga in potnikov, logistiko ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikulturo. Višji stroški v teh dejavnostih se hitro prenašajo v cene prevoza, hrane in drugega blaga, na koncu pa jih občutijo gospodarstvo in potrošniki. "Z interventnim zakonom želimo ta prenos omejiti ter zaščititi prehransko oskrbo, konkurenčnost slovenskega gospodarstva in potrošnike pred dodatnimi podražitvami."
Zakon zato uvaja tri ciljno usmerjene ukrepe. Prvi je pomoč cestnim prevoznikom blaga in potnikov, z izjemo že subvencioniranega javnega potniškega prometa, pri pokrivanju dela dodatnih stroškov dizelskega goriva. Država ne bo krila celotne cene goriva niti celotnega povišanja, temveč največ 70 odstotkov dodatnega stroška nad določeno referenčno ceno. Pomoč bo vezana na dejansko opravljene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in dejansko kupljeno gorivo. Za upravičeno porabo goriva bo pomoč mogoče uveljavljati tudi za nazaj, in sicer od 4. junija 2026, ko je mandat nastopila aktualna vlada. Gre za ukrep, ki je vezan na začasni evropski okvir za državno pomoč zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Na podlagi tega ukrepa se določa tudi finančna pomoč ribištvu.
Drugi ukrep je namenjen kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičena količina goriva se bo določala na podlagi dejansko kupljenega goriva, obdelovanih površin in normirane porabe glede na vrsto rabe zemljišča. S tem bodo blažili pritisk visokih cen goriv na domačo kmetijsko proizvodnjo in prehransko varnost. Ukrep se bo izvajal po de minimis shemi državne pomoči.
Tretji ukrep prinaša subvencije za nakup in namestitev energijsko učinkovitih in varnih pnevmatik razreda A ali B, kategorij C1 in C2. Predlagana subvencija znaša 150 evrov za posamezno upravičeno pnevmatiko, za ukrep pa je predvidenih pet milijonov evrov. Izvaja se do porabe sredstev, in sicer po vrstnem redu prispelih vlog. Tudi ta ukrep se bo izvajal na podlagi de minimis sheme državnih pomoči.
Izvajanje vseh zgoraj navedenih ukrepov bo prevzel Center za podpore družbe Borzen, ki bo vzpostavil sistem za oddajo in obravnavo vlog, izvajal izplačila ter skrbel za nadzor. Pomoč bo vezana na dejansko in dokazano poslovno aktivnost v večini primerov, kjer se to da, sicer pa pod materialno in kazensko odgovornostjo vlagatelja vloge. Prav tako bo zaradi zmanjšanja administrativnih stroškov postavljena najnižja cena na računu, in sicer 20 evrov.
"Cilj zakona je jasen: zaščititi prehransko oskrbo, konkurenčnost slovenskega gospodarstva in domačo kmetijsko proizvodnjo ter omejiti prenos izredne rasti cen goriv v višje cene prevoza, hrane in drugega blaga. S tem pred dodatnimi podražitvami ščitimo tudi slovenskega potrošnika. Vsi ukrepi so ciljno usmerjeni, preverljivi in javnofinančno obvladljivi," so zapisali na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.