Dražja oblačila, cenejše cigarete

Splošna raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo v gospodinjstvih v Sloveniji je v letih 2005 in 2004 znašala 75 odstotkov povprečne ravni v 25 članicah EU. Pri tem je bilo blago v povprečju cenejše za 16 odstotkov, storitve pa za več kot 30 odstotkov, je povedala direktorica Statističnega urada RS Irena Križman. V Sloveniji se v primerjavi s povprečjem EU oblačimo drago, kadimo pa poceni, je komentirala.

Najdražji izdelki - oblačila in obutev

Mednarodna raziskava o cenah, ki jo organizira evropski statistični urad Eurostat, izvajajo pa jo statistični uradi v 37 evropskih državah, je namreč pokazala, da so bili v omenjenih letih med proizvodi v Sloveniji razmeroma najdražji poltrajni proizvodi, kamor sodijo oblačila in obutev. Tu so slovenske cene praktično na ravni povprečja takratnih 25 članic EU, je povedala strokovnjakinja za statistiko cen v mednarodnih primerjavah na državnem statističnem uradu Zdenka Repotočnik.

Med glavnimi 12 potrošnimi skupinami proizvodov in storitev je bila glede na povprečje v EU v Sloveniji v letu 2005 najdražja skupina obleka in obutev; za izdelke in te skupine smo morali odšteti šest odstotkov manj kot v povprečju v EU. V tej skupini je izstopala obleka, ki je bila od povprečja cenejša zgolj za tri odstotke, medtem ko je bilo treba za otroška oblačila odšteti v povprečju celo za 15 odstotkov več.

Najdražji kruh in žitni izdelki

Hrana in brezalkoholne pijače je bila druga sorazmerno najdražja skupina; cene v tej skupini so dosegle 86 odstotkov povprečja v EU. Znotraj te skupine so bili sorazmerno najdražji kruh in izdelki iz žit, ki so bili le za pet odstotkov cenejši kot v povprečju v EU. Najcenejši so bili v Sloveniji mleko, mlečni izdelki in jajca, katerih cene so dosegale 77 odstotkov povprečja v EU.


Alkoholne pijače in tobak so v Sloveniji za 35 odstotkov cenejši od povprečja EU, je še pokazala raziskava. Še zlasti je izstopal tobak z nekaj več kot za 40 odstotkov nižjimi cenami od povprečja v EU.

Cene tržnih storitev so bile v povprečju nižje za 34 odstotkov, netržnih storitev (zdravje, izobraževanje, socialno skrbstvo, kultura) pa za 31 odstotkov. V restavracijah in hotelih v Sloveniji je denimo raven cen znašala 66 odstotkov povprečja EU. Pri tem so bile cene na Hrvaškem in v Turčiji za več kot desetino, v Grčiji in Španiji pa za okoli 35 odstotkov višje od slovenskih. Najbolj bi se splačalo jesti, piti in prenočevati v Bolgariji, kjer bi si za 100 evrov lahko privoščili dvakrat več kot doma, je svetovala Repotočnikova.

Kljub nižji splošni ravni cen v primerjavi z EU pa smo v Sloveniji zaradi nižjih dohodkov zmogli kupiti realno manj proizvodov in storitev široke potrošnje, je sklenila Repotočnikova. V primerjavi s 25 članicami EU smo tako v letu 2005 lahko realno kupili za četrtino manj. Za toliko manj smo lahko kupili tudi v primerjavi z Italijani, v primerjavi z Avstrijci pa celo za 40 odstotkov manj. V primerjavi z Madžari je slovenski potrošnik lahko realno kupil za 30 odstotkov več, v primerjavi s Hrvati pa za okoli 70 odstotkov več.