Dražje surovine podražile hrano

Tako na svetovnem kot na evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, žita, posledično tudi mesa, zlati prašičjega in perutninskega. Letna stopnja rasti cen hrane v 13 državah območja evra julija letos je po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala dva odstotka, medtem ko je bila v 27 državah članicah 2,6-odstotna.

V Sloveniji je ta rast znašala sedem odstotkov. Predvsem v novih državah članicah naj bi bil eden od vzrokov za večjo rast cen približevanje povprečnim ravnem v starih članicah.

Cene se oblikujejo na dereguliranem in liberaliziranem trgu in vprašanje je, kakšni so možni vplivi, pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc.

"Upam, da bomo imeli vsi v tem sektorju dovolj razuma, da bomo vodili zmerno cenovno politiko predvsem tudi v korist potrošnika," je dejal Jarc. Prepričan je, da se "stroški vhodnih surovin ne bi smeli odraziti na neupravičenih višjih maloprodajnih cenah".

Slovenija je na področju kmetijskih surovin močno odvisna od zunanjih trgov. Ima majhen kmetijski sektor, ki skupaj z gozdarstvom in lovom dosega okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda. Stopnja samooskrbe Slovenije z žitom, ki se je letos glede na lani podražilo tudi do 100 odstotkov, znaša dobrih 50 odstotkov, sicer pa je delež uvoza vseh kmetijskih in živilskih proizvodov v Slovenijo iz Evropske unije lani dosegel kar 81 odstotkov.

Zaloge žitaric kopnijo

Kljub temu, da v Sloveniji neugodnih vplivov letin, kot kažejo statistični podatki, letos sicer ne bo zaznati - pridelali naj bi okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani, pridelek ječmena naj bi se glede na leto 2006 povečal za 30 odstotkov, za desetino večji je napovedani pridelek koruze na zrnje in za petino večji pridelek silažne koruze - je odvisnost od zunanjih trgov tako še vedno velika.

Svetovna skupna proizvodnja žitaric na svetu naj bi letos dosegla približno 1653 milijonov ton oz. 86 milijonov ton več kot lani, potrošnja pa naj bi znašala 1670 milijonov ton, kar je 47 milijonov ton več kot lani. Od tega naj bi poraba za biogoriva znaša kar 109 milijonov ton.

Hkrati velja omeniti, da se v zadnjem času zmanjšujejo tudi zaloge žitaric. Lanske svetovne zaloge v višini 259 milijonov ton so se znižale na 242 milijonov ton, pri čemer je položaj v Evropski uniji še bolj zapleten, saj so te zaloge v uniji znatno nižje oz. jih praktično ni.

Na uradu RS za varstvo konkurence, ki kot pristojni organ spremlja in analizira razmere na trgu, v kolikor so te pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence, se je odločil, da bo zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji izvedel anketo med trgovskimi družbami in dobavitelji. Na osnovi ankete bo urad pridobil podatke o razmerah na trgu dobave blaga trgovskim podjetjem, je varuh konkurence objavil na svojih spletnih straneh.

V vprašalniku dobaviteljem urad podjetja sprašuje, kateri so njihovi največji kupci na slovenskem trgu in kolikšen delež v prodaji njihovih proizvodov na slovenskem trgu predstavlja nakup vsakega kupca.

Za vsako trgovsko družbo - sprašujejo po petih največjih odjemalcih - sprašujejo po petih izdelkih, za katere jih zanima maloprodajna cena julija letos v primerjavi z maloprodajno ceno decembra lani, prodajana cena dobavitelja v omenjenih dveh mesecih ter marža v obeh mesecih, tako v deležu kot vrednostno.

Dobavitelje sprašujejo tudi po njihovem mnenju glede vzrokov za dvig maloprodajnih cen proizvodov v obravnavanem obdobju, če je do dviga prišlo.

Zanima jih tudi pojasnilo, kako poteka postopek dviga prodajnih cen pri vsaki izmed trgovskih družb, ter pojasnilo, ali se dogovarjajo z vsako izmed trgovskih družb ločeno ali je za dvig prodajnih cen dobavitelja potrebno soglasje vseh trgovskih družb hkrati.

Vizjak: "Podražitvam bom prišel do dna!"

V organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se bodo predstavniki živilskih podjetij v ponedeljek srečali z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom ter mu predstavili razloge za dvig cen živilskih izdelkov, so danes sporočili iz zbornice. Minister Vizjak je pred dnevi namreč napovedal, da bo razlogom za podražitve prišel do dna.

Po srečanju s trgovci minulo sredo se bo Vizjak tako sestal še s predstavniki živilskih podjetij, ki menijo, da morajo dobiti priložnost, da ministru predstavijo tudi svojo plat zgodbe in utemeljijo, zakaj zvišujejo cene.

Trgovci zavračajo krivdo za podražitve in pravijo, da je treba razloge za sedanje ali pričakovane podražitve iskati pri proizvajalcih in dobaviteljih. Ti se po njihovih zagotovilih pojavljajo z novimi zahtevki za višje cene. Kot je po srečanju z ministrom Vizjakom poudaril izvršni direktor Trgovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik, nekateri zahtevki nimajo nobene jasne osnove in jih je težko argumentirati glede na znane poraste cen pri osnovnih surovinah.