Drobnič nad sivo ekonomijo

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo spremembo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. S tem želi minister za delo Janez Drobnič vplivati na "večjo prožnost dela in zaposlovanja in poostriti nadzor nad delom na črno".

Ali kazen ali zaposlitev

Če bodo delodajalca, ki bo zaposlovil na črno, ujeli inšpektorji, bo dolžan delavca zaposliti. "V roku treh dni po ugotovitvi inšpektorja bi moral to osebo prijaviti na ustrezni upravni enoti, ji ponuditi pogodbo in na podlagi te skleniti delovno razmerje," je na današnji tiskovni konferenci povedal Drobnič. Kazen za delodajalca, ki tega ne bo pripravljen storiti, bo znašala od enega do treh milijonov tolarjev.

Omejitev za delo družinskih članov

Spremembe posegajo tudi na področje dela ožjih družinskih članov podjetnika oziroma solastnika gospodarske družbe, ki ga sicer ni mogoče opredeliti kot delo na črno. Oseba, ki je s podjetnikom v ožjem sorodu, lahko pri podjetniku dela največ 40 ur mesečno, prej pa mora pridobiti dovoljenje upravne enote. "Ker gre pogosto za opravljanje dela sinov in hčera, torej otrok, je treba omeniti, da je delo otrok do 15 leta starosti, prepovedano," je še pojasnil Drobnič.

S predvidenimi spremembami zakona bo kot delo na črno veljalo še delo dijakov in študentov, ki bi delo opravljali brez napotnice pooblaščenega študentskega servisa oziroma, če bi dela na takšno napotnico opravljala druga oseba.

Registrirani brezposelni samo tri mesece na leto

Med delo na črno ne bo sodilo nujno delo in humanitarno, dobrodelno, karitativno in prostovoljno delo.

Tudi delo oseb, vpisanih v evidenco brezposelnih oseb, delo rednih študentov in prejemnikov denarne pomoči na centru za socialno delo ne bo uvrščeno na seznam del na črno. Vendar bo tem veljala omejitev 20 ur na teden oziroma 60 ur na mesec, najdlje lahko to delo traja tri mesece v koledarskem letu, zaslužek v posameznem mesecu pa ne bo smel presegati 48.000 tolarjev.

"Tudi takšno delo bo treba prijaviti na upravni enoti, obračunati in plačati prispevke za pokojninsko in invalidsko zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za otroško varstvo," je pojasnil Drobnič in dodal, da se mora tudi to delo izvajati v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Po nekaterih podatkih naj bi delo na črno v Sloveniji obsegalo nekaj več kot sedem odstotkov bruto domačega proizvoda. Na ministrstvu ugotavljajo, da se delo na črno že zmanjšuje, dodatno naj bi se zmanjšalo še s pripravljenimi spremembami.