'Druga cev predora Karavanke za varnost ljudi in gospodarsko konkurenčnost'

S projektom druge cevi karavanškega predora Slovenija po ministričinih besedah znova dokazuje, da zmore načrtovati, usklajevati in izpeljati izjemno zahtevne infrastrukturne projekte strateškega pomena za prometno povezljivost države in regije.

Gre za naš najmodernejši cestni predor, ki je del ene ključnih evropskih prometnih povezav, je še izpostavila ministrica Alenka Bratušek. Ta je letošnje leto označila za leto predorov. Skupna dolžina zaključenih predorov, kamor se všteva tudi nov predor Karavanke, predori na trasi drugega tira med Divačo in Koprom ter predori na trasi severnega dela tretje razvojne osi, po njenih besedah znaša nekaj več kot 32 kilometrov.

Nova cev bo po njenih besedah skupaj z nadgrajeno obstoječo omogočila tudi popolno uskladitev z evropsko direktivo o varnosti v cestnih predorih in zagotavlja standarde, ki jih imajo vsi najmodernejši predori v Evropi.

Da gre za enega največjih infrastrukturnih dosežkov v Sloveniji v zadnjih letih in pomemben korak naprej za prometno varnost, mobilnost ter mednarodno povezovanje, je na slovesnosti izpostavil tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič.

"Druga cev predora Karavanke povezuje države, ljudi in gospodarstva, je simbol sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter pomemben prispevek k razvoju evropskega prometnega prostora," je dejal. Kot zanimivost je izpostavil, da so na slovenski strani izkopali za 171 olimpijskih bazenov kamenin, porabili za 78 olimpijskih bazenov betona in porabili toliko jekla, kot ga je vgrajenega v Eifflovem stolpu.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila pomen projekta za celotno Evropo. "Predor že več kot tri desetletja povezuje ljudi, podjetja, gospodarstva na obeh straneh Karavank in je že leta 1991, ko je bil odprt, nosil izjemno močno sporočilo - meje naj povezujejo, ne ločujejo. Danes to sporočilo nadaljujemo," je dejala.

Slovesnosti, ki je potekala pred predorom, je sledil prerez traku znotraj predora, na sami meji med Slovenijo in Avstrijo, kjer so se srečali predstavniki obeh držav, pa tudi izvajalcev del in upravljavcev predora - Darsa in Asfinaga.

Avstrijski minister za inovacije, mobilnost in infrastrukturo Peter Hanke je izpostavil, da je z 200 milijoni evri izgradnja druge cevi karavanškega predora tudi eden izmed največjih infrastrukturnih projektov v Avstriji.

Po njegovih besedah ne gre le za velik gradbeni projekt, temveč tudi za projekt, ki povezuje ljudi ter jim zagotavlja boljšo, bolj varno in hitrejšo pot med severom in jugom. "To je lep trenutek za Avstrijo, Slovenijo in širše," je poudaril.

Promet bo po novi, vzhodni cevi predora stekel v petek ob 9. uri, kar pa še ne bo prineslo posebnih sprememb v prometni pretočnosti in s tem olajšanja za voznike in prebivalce Jesenic. Tem je Bratušekova zagotovila, da se bodo po končanem projektu na Karavankah lotili tudi rekonstrukcije ceste skozi Jesenice.

Prej pa bo treba celovito sanirati še staro cev karavanškega predora. Po preusmeritvi prometa v novo cev bodo 35 let staro zahodno cev zaprli in se v roku enega tedna lotili njene prenove. Na slovenski strani bo dela glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling.

Kot je pojasnil Ribič, bodo cev celovito prenovili. Sanirali bodo talni obok, drenažni in odvodni sistem, obnovili voziščno konstrukcijo, osvežili notranji oplesk in zamenjali elektrostojno opremo. Obnovili bodo tudi avtocesto do priključka Jesenice zahod, nadomestili obstoječi most čez Savo Dolinko z novim, nadgradili cestninsko postajo in obnovili portalni objekt.

Dela bodo predvidoma zaključena do konca leta 2028, po izvedenih testiranjih pa bo v letu 2029 vzpostavljen enosmerni promet v obeh ceveh. "Ko uredimo še staro cev, bo odpravljeno eno zadnjih ozkih grl med Jadranskim in Baltskim oziroma Severnim morjem na drugi strani Evrope," je poudarila ministrica.

O dveletni zamudi pri gradnji na slovenski strani, ki je posledica težav pri izbiri izvajalca del, je medtem Bratuškova dejala, da je pač treba spoštovati zakone in da so bile pritožbe tiste, ki so zamaknile začetek gradnje.

Gradbena dela na drugi cevi karavanškega predora je na slovenski strani izvajal turški gradbinec Cengiz, zaradi podražitve materialov pa se je cena s prvotnih 98,6 milijona evrov brez DDV z aneksi povišala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV.

Vrednost elektrostrojne opreme za slovenski del znaša 28 milijonov evrov, stroški svetovalnih in inženirskih storitev pa 4,5 milijona evrov. Skupna vrednost investicije na slovenski strani tako presega 147 milijonov evrov.

Gradnja se je na slovenski strani začela avgusta 2020, medtem ko se je na avstrijski že dve leti prej. Izvajalec del v 3,5 kilometra dolgem slovenskem delu predora je bil turški gradbinec Cengiz, zaradi podražitve materialov pa se je cena s prvotnih 98,6 milijona evrov brez DDV z aneksi povišala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV.

Vrednost elektrostrojne opreme je za slovenski del znašala 28 milijonov evrov, stroški svetovalnih in inženirskih storitev pa 4,5 milijona evrov. Skupna vrednost investicije v drugo cev predora na slovenski strani tako presega 147 milijonov evrov.

Karavanški predor je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnejših in najvarnejših v Evropi. Leta 2004 pa je EU določila nove minimalne varnostne standarde, po kateri je bilo treba urediti ubežne poti in nadgraditi prezračevanje v predoru. Za optimalno dolgoročno rešitev, ki bi sledila tudi povečanju prometa, se je izkazala izgradnja še ene predorske cevi.

Slovenija in Avstrija sta dogovor dosegli leta 2012, takrat so stekli tudi postopki za pripravo vse potrebne dokumentacije. Na avstrijski strani se je gradnja začela septembra 2018, na slovenski strani pa zaradi zapletov pri izbiri izvajalca del šele dve leti pozneje. Izkop se je končal s prebojem marca 2024, sledila so še zaključna gradbena dela in namestitev nove elektro-strojne opreme.

Promet skozi predor se je v zadnjih desetletjih močno povečal. Leta 2005 je skozi predor Karavanke dnevno v povprečju peljalo okoli 6200 vozil, leta 2023 pa že 13.500 vozil, od tega 1700 tovornih. Danes so Karavanke en najbolj obremenjenih mejnih prehodov v Sloveniji, še zlasti v času turistične sezone in praznikov, ko nastajajo večkilometrski zastoji.