S to problematiko se ukvarja Iniciativni odbor za zaščito vrednosti certifikatov, ki opozarja na to, da hoče država prodati večino svojega najkvalitetnejšega premoženja. Za 24 ur je predsednik odbora Jožef Jarh povedal, da od države zahtevajo, da pokrije certifikate in vrzeli ter s tem poravna dolg do polovice svojih državljanov. Prav tako zahtevajo, da do končno izvedenega pokritja certifikatske vrzeli ni sprejeta nobena dokončna odločitev o prodaji bank, Telekoma in drugih uspešnih državnih podjetij.
V primeru, da bo vlada nadaljevala s postopki za prodajo najkvalitetnejšega premoženja, za certifikatsko vrzel pa namenila bistveno manj kvalitetno, bo odbor začel zbirati podpise 30 poslancev oz. 40.000 podpisov državljanov za referendum o teh vprašanjih, vključno z zahtevo za ugotavljanje odgovornosti pristojnih ministrov in drugih državnih funkcionarjev zaradi izigravanje polovice slovenskih državljanov.
Člani inciativnega odbora, ki sicer ne deluje še niti štirinajst dni, želijo doseči, da vlada za pide nameni kvalitetno premoženje, kajti le na ta način se bo povečala vrednost pidov oz. pidovskih delnic in tako prenehalo oškodovanje državljanov, ki še imajo pidovske delnice. Na ta način se bo odpravila diskriminacija med tistimi državljani, ki so vložili certifikate v pide, in drugimi, ki so imeli možnost vložiti certifikate v podjetja in danes prejemajo dividende.
Iniciativni odbor zahteva, da država za pokrivanje privatizacijske vrzeli nameni deleže v z davkoplačevalskim denarjem saniranih bankah NLB in NKBM, Telekomu skupaj z Mobitelom, ki je v njegovi 100-odstotni rasti, državni delež v zavarovalnicah, Luki Koper in drugih podjetjih. Zahtevajo, da do končne izvedbe pokrivanja privatizacijske vrzeli z ustreznim premoženjem ni sprejeta nobena dokončna odločitev o prodaji bank, Telekoma in drugih uspešnih državnih podjetij, ter da se prepreči razvrednotenje tega premoženja.
Člani odbora upajo, da bodo z današnjim pozivom vladi, ki jo bodo tudi pisno obvestili o svojih zahtevah, dosegli uresničitev zahtev.
Družbe za upravljanje za nizko vrednost pidovskih delnic krivijo vlado. Ta je namreč razdelila za približno 100 milijard tolarjev več certifikatov kot pa Pidom premoženja. Različna pa je tudi uspešnost vodenja družb za upravljanje.
Certifikate so uradno izdali 5. decembra 1992. Če bi takrat 200.000 tolarjev zamenjali za dolarje in bi jih hranili do danes, bi sedaj zanje dobili 507.376 tolarjev. Prav nobena pooblaščena investicijska družba pa ni pridelala niti 200 tisočakov delniške vrednosti za toliko vreden certifikat.
