'Država naj pove, ali je interes volk ali poseljeno podeželje'

Imamo ugodno populacijo zveri, druga populacija, to so kmetje, pa hitro pada. Narediti moramo več, da kmetije ne bodo propadale, ob tem pa so možni hitri, interventni ukrepi, je v razpravi med drugim dejal kmet in lovec Florijan Peternelj iz Ilirske Bistrice.

Podobno so opozorili tudi številni drugi kmeti in njihovi predstavniki, predsednik komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri državnem svetu Branko Tomažič, ki je vodil posvet, pa je ocenil, da so kmetje nemočni pred "kavč-naravovarstveniki" in pred po njegovem nerazumnim ščitenjem zveri. Kljub večkratnim razpravam in posvetom v minulih letih se razmere s stališča kmeta niso izboljšale, je dodal.

Zato komisija državnega sveta od pristojnih zahteva učinkovite ukrepe za uravnavanje populacije velikih zveri. "Volk in medved sta v več kot ugodnem stanju in ne potrebujeta posebne zaščite," je dejal v zaključkih in poudaril, da je odvzem iz narave nujen. Zavzel se je za iskanje rešitev v dialogu vseh deležnikov ob upoštevanju javnega interesa, država pa naj, tako Tomažič, pove, kaj je javni interes: ali volk ali poseljeno podeželje.

Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je izrazila veliko skrb zaradi številčne prisotnosti velikih zveri v Sloveniji v zadnjih letih. To po njenih besedah zelo negativno vpliva na kmetovanje, ponekod tudi do te mere, da se nekateri odločajo za opustitev kmetovanja. "To pa je nekaj, kar nas mora zlasti v tako negotovih časih vsekakor skrbeti," je dejala.

"Na našem ministrstvu zato menimo, da je poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, nujno nemudoma pristopiti k aktivnostim pristojnega ministrstva v smeri aktivnega upravljanja z velikimi zvermi, kar nenazadnje vključuje tudi odstrel posameznih osebkov," je dejala ministrica.

Naloga ministrstva za naravne vire in prostor je v prvi vrsti varovanje divjih zveri, velike zveri so s številnimi funkcijami pomemben del dobro ohranjene narave, odgovornost za varstvo zavarovanih velikih zveri pa je skupna, pa je dejal pristojni minister Brežan, ki pa se zaveda škode na premoženju, ki jo lahko povzročajo zaščitene živali. Ob tem je zagotovil, da veliko pozornosti namenjajo konfliktom volka in medveda s človekom, "saj predstavlja eno glavnih groženj ohranitvenemu statusu divjih zveri".

"Naše ministrstvo bo še naprej zagovarjalo dobre strokovne podlage, izvajanje preventivnih ukrepov, ko bo strokovno utemeljeno in potrebno, tudi interventnih, plačevanje odškodnin in dialog o odškodninah, ozaveščanje in izboljšanje varstva velikih zveri," je dejal minister. Želi si trajnega dialoga, zato je napovedal tudi ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo iskala rešitve za izzive na tem področju.

Ustanovitev delovne skupine so nekateri pozdravil, drugi v njenem delu učinka ne vidijo. Da škoda zaradi napadov na pašne živali ni samo gmotna, ampak tudi negmotna, ki je nekajkrat večja od gmotne, je med drugim ob prikazu pretresljivih posnetkov in fotografij dejal gorski kmet in lovec Stanislav Bergant. Po njegovih besedah je ideja širjenja zveri povezati dinarske in alpske populacije, a so po drugi strani dogovori in strategije na ravni EU vsi povezani s pašo živali, kar pa je v diametralnem nasprotju s strategijo širjenja zveri.

Miha Marenče iz Zavoda za gozdove Slovenije je menil, da je glede na današnje stanje populacije volka in medveda pri nas poseganje v populacijo nujno. Več govornikov je opozorilo tudi na negativen vpliv prostorske širitve zveri na biotsko pestrost, pa tudi, da je bilo na področju uvajanja in državnega sofinanciranja ukrepov za zaščito pašnih živali pred napadi zveri v zadnjih letih storjenega veliko.