Dve možnosti za izračun dohodnine
Ena opcija je upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, iz katerih se potem izračuna dejanski dobiček in posledično akontacija dohodnine. V primeru takšnega izračunavanja davčne osnove, mora podjetnik davčnemu organu do 31. marca predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Če podjetnik tekom leta dohodnine plača preveč, bo dobil vrnjeno oziroma v nasprotnem primeru doplačal. Zasebniki pa lahko uveljavljajo tudi različne davčne olajšave.
Drugi način, za ugotavljanje davčne osnove pa je upoštevanje normiranih odhodkov. V osnovi podjetnik izhaja iz dejanskih prihodkov, odhodki pa so določeni v pavšalu in znašajo 25 odstotkov prihodkov. So pa tudi izjeme – tisti, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji, dejavnost domače in umetnostne obrti, namreč lahko pri ugotavljanju davčne osnove upoštevajo normirane odhodke v višini kar 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov.
V Sloveniji je trenutno več kot 75.000 samostojnih podjetnikov, od tega pa se jih je za obliko normiranih odhodkov odločilo le dobre 3 odstotke.
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je namenjeno predvsem zavezancem, ki šele začenjajo z opravljanjem dejavnosti, in zavezancem z manjšim obsegom poslovanja.
Kako torej izbrati?
Davčna osnova z normiranimi odhodki je poenostavljen način za ugotavljanje davčne osnove, saj zavezancu ni potrebno voditi evidenc o stroških, ki jih imajo pri poslovanju. Potrebna je le evidenca knjigovodskih listin in knjiga osnovnih sredstev. Vodenje pa je preprosto in si ga izbere zasebnik sam, seveda v skladu z računovodskimi standardi. Je pa na drugi strani tako, da če se podjetnik odloči za ugotavljanje davčne osnove s pomočjo normiranih stroškov, ne more uveljavljati olajšav in drugih odhodkov, ki so lahko višji od normiranih. Ne smemo pozabiti tudi na to, da se izračun davčne osnove s pomočjo normiranih odhodkov lahko uveljavlja samo, če so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za to.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.