Države pripravljene priskočiti na pomoč Grčiji

Države v območju evra so Grčiji v prvem letu po sprožitvi mehanizma pomoči pripravljene posoditi do 30 milijard evrov, je povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker po koncu telekonference finančnih ministrov držav v območju evra. Obrestna mera naj bi bila okoli petodstotna in enaka za vse.

Finančni ministri so se na telekonferenci, ki se je je udeležil tudi slovenski pristojni minister Franc Križanič, sicer dogovorili o pogojih za sprožitev mehanizma pomoči, a odločitev o sprožitvi še ni bila sprejeta, saj Grčija formalno za pomoč še ni zaprosila.

Mehanizem usklajenih bilateralnih posojil držav z evrom ob sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada je sicer od danes operativen in ga lahko ob potrebi hitro sprožimo, je povedal Juncker. IMF bo po njegovih besedah "dopolnil in sofinanciral" posojila držav z evrom.

Kolikšen delež bo prispeval IMF, Juncker in evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn nista želela razkriti. Rehn je dejal, da je IMF tisti, ki bo povedal, kolikšen bo njegov natančen prispevek.

Komisar je tudi poudaril, da je bil danes narejen "odločilen korak k aktiviranju mehanizma" ter da bo v ponedeljek v Bruslju nov sestanek za opredelitev konkretnih elementov glede mehanizma, predvsem glede vloge IMF, ki je sicer brez presedana v zgodovini EU.

Rehn je še pojasnil, da bo obrestna mera posojil okoli petodstotna, kar je bistveno manj od obrestne mere, po kateri si Grčija sedaj posoja denar za odpravljanje državnega dolga na finančnih trgih. Ta je sedaj več kot sedemodstotna, torej več kot za enkrat večja od obrestne mere za Nemčijo, ki velja za referenčno.

Na dogovor finančnih ministrov držav z evrom se je že odzval predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je "izjemno zadovoljen" z dogovorom o vseh preostalih podrobnostih usklajene evropske finančne pomoči Grčiji, če bo ta potrebna.

Trgom so pred odprtjem želeli poslati pozitiven signal

Za samo sprožitev mehanizma bi morala sicer sedaj grška vlada najprej formalno zaprositi za pomoč, nato bi svojo oceno o tem podali ECB in Evropska komisija, potem pa bi morale odločitev o sprožitvi še soglasno sprejeti vse članice evroskupine.

Dogovor o mehanizmu pomoči Grčiji so konec marca sprejeli voditelji držav z evrom za primer "skrajne sile", če si Grčija zaradi visokih obrestnih mer ne bi več mogla privoščiti posojanja denarja na finančnih trgih za poplačilo svojega državnega dolga.

Vendar pa do danes ni uspel prepričati finančnih trgov. Obrestne mere za Grčijo so se po dogovoru vrha držav z evrom celo zvišale na rekordno raven, nato pa v petek po zagotovilih iz EU, da so države z evrom pripravljene zagnati mehanizem pomoči, nekoliko znižale.

Finančni ministri držav z evrom so telekonferenco sklicali za danes, da bi finančnim trgom pred njihovim odprtjem v ponedeljek poslali pozitiven signal.

Vsako izplačilo posojil držav z evrom naj bi v skladu z dogovorom vrha terjalo soglasje vseh držav z evrom v skladu z obstoječim pravnim redom in nacionalnimi zakonodajami ob močnem pogojevanju ter na temelju ocen Evropske komisije in Evropske centralne banke.

Od držav z evrom se pričakuje, da bodo v mehanizmu sodelovale glede na njihovo udeležbo v kapitalu ECB. Delež Slovenije naj bi bil tako 0,48-odstoten.

V izjavi voditeljev držav z evrom tudi piše, da namen mehanizma ne bo zagotoviti financiranja Grčiji po povprečnih obrestnih merah na državne obveznice v območju evra, temveč zastaviti ustrezne spodbude, da Grčija čim prej doseže pripravljenost na vnovičen nastop na finančnih trgih.