Primanjkljaj po desetih mesecih je bil po danes objavljenih podatkih ministrstva za finance tako za okoli 300 milijonov evrov oz. približno tretjino višji kot v lanskem desetmesečju.
Glede na oktobra sprejeti rebalans letošnjega državnega proračuna naj bi proračunski primanjkljaj ob koncu leta znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. V zadnjih dveh mesecih leta naj bi se torej nabralo še za okoli milijardo evrov primanjkljaja.
Celoletni proračunski prihodki so medtem načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa pri 18,8 milijarde evrov. Proračunski prihodki so tako v desetih mesecih dosegli 78,8 odstotka načrtovanih, odhodki pa 76,1 odstotka, je danes objavilo ministrstvo.
Davčni prihodki kot glavni del proračunskih prihodkov so v desetih mesecih znašali 11,2 milijarde evrov, kar je 8,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so se zvišali za 13,3 odstotka na 5,2 milijarde evrov.
Z dohodnino, ki je ostala državnemu proračunu, je bilo zbranih 1,8 milijarde evrov oziroma štiri odstotke več kot lani. Rast teh prihodkov po pojasnilih ministrstva še naprej poganjata visoka zaposlenost ter rast plač, razmeroma nizka medletna rast pa je posledica višjega letnega poračuna dohodnine in višjih sredstev za občine.
Celotni prilivi iz dohodnine namreč ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih desetih mesecih so občine prejele za 1,4 milijarde evrov oziroma 8,2 odstotka več sredstev kot lani. Poleg tega pa občinam pripada tudi nov prihodkovni vir za občine, namenjen zmanjševanju objektivnih razlik občin.
Prihodki od trošarin so znašali 1,3 milijarde evrov, kar je 6,4 odstotka manj kot lani. Nižji so bili prilivi od vseh kategorij trošarin, najbolj pa so se znižali prilivi od trošarin na energente, kar je posledica vladnih ukrepov za blažitev posledic visokih cen goriv.
Država je zbrala še za 1,7 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 16,3 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov je posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v letu 2026.
Na odhodkovni strani je država za investicije v desetih mesecih namenila 1,3 milijarde evrov oziroma 31,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Stroški dela so medtem ob višjem regresu, dvigu minimalne plače in izvajanju plačne reforme v javnem sektorju znašali 1,8 milijarde evrov, kar je 12,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom, ki med drugim vključujejo socialne transferje in izplačila družinam ter brezposelnim, je država namenila 1,8 milijarde evrov oziroma 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
V pokojninsko in zdravstveno blagajno je državni proračun v prvih desetih mesecih prispeval 1,8 milijarde evrov, kar je 9,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 1,3 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je bil ta višji za 2,2 odstotka.
Svojo mesečno informacijo o proračunskih gibanjih je danes objavil tudi fiskalni svet. Ta je izpostavil, da je bila medletna rast prihodkov precej višja kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov od davka na dodano vrednost se vztrajno krepi od druge polovice lanskega leta, kar da odraža izboljšanje makroekonomskih gibanj. Poračun obveznosti za preteklo leto pri davku od dohodkov pravnih oseb je bil medtem letos blizu rekordno visokemu. Rast prihodkov od dohodnine pa se je letos upočasnila.
Iz sprejetega rebalansa po navedbah fiskalnega sveta izhaja, da naj bi bila rast prihodkov od dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb v zadnjih dveh mesecih letos sicer precej višja od realizacije v desetih mesecih.
Pomembno k letošnji rasti prihodkov prispevajo tudi sredstva EU, ki so bila z 830 milijoni evrov v desetih mesecih medletno višja za 91 odstotkov. Povečanje izhaja v prevladujoči meri iz pospešenih plačil sredstev iz mehanizma za okrevanje po koronski krizi, ki se izteče letos.
Rast odhodkov medtem po navedbah fiskalnega sveta ostaja višja od povečanja prihodkov in je široko osnovana. Pomemben del letošnje rasti predstavlja odvajanje namenskih prihodkov v proračunske sklade, od tega več kot polovico za izvajanje projektov iz načrta za okrevanje. Tudi brez upoštevanja tega dejavnika pa je ostala rast odhodkov visoka, okoli 10-odstotna. Okoli tretjino so k tej rasti prispevali višji stroški dela in investicije, približno polovico rasti slednjih pa predstavljajo večje naložbe v obrambne namene.
Iz sprejetega rebalansa izhaja, da naj bi se v zadnjih dveh mesecih leta rast odhodkov še nekoliko okrepila, še ugotavljajo v fiskalnem svetu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.