Tako so odločili finančni ministri EU, ki na neformalnem srečanju v Atenah razpravljajo predvsem o posledicah vojne v Iraku za gospodarstvo unije, prvi mož osrednje evropske finančne institucije pa je že privolil v podaljšanje svojega mandata.
Duisenbergu, ki je na čelu ECB od leta 1998, naj bi mandat potekel 9. julija, njegov najbolj verjetni naslednik pa je Francoz Jean-Claude Trichet. Vendar se je Trichet zapletel v finančni škandal, ki še ni dobil sodnega epiloga. Sodna razprava je predvidena za 18. junij, kar je le tri tedne pred iztekom Duisenbergovega mandata.
Datum prenehanja mandata tako ostaja nedorečen, Duisenberg, ki se prav tako mudi na srečanju ministrov v grški prestolnici, pa je na srečanju privolil v podaljšanje mandata. Sicer pa je že pred tem evropskim finančnim ministrom nakazal, da je pripravljen še za krajši čas ostati na vodilnem položaju banke.
Finančni ministri so na zasedanju spregovorili tudi o možnih ukrepih ob mračnih napovedih za rast evropskega gospodarstva, ki naj bi bila letos le enoodstotna. Ob vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah so izrazili skrb, da bi podaljšanje vojne v Iraku in rekordno visok ameriški proračunski primanjkljaj lahko močno omejila možnosti za gospodarsko okrevanje.
Vendar pa je grški finančni minister Nikos Hristodulakis dejal, da ne pričakujejo recesije, za leto 2004 pa celo ocenjujejo, da se bo gospodarska rast dvignila nad dva odstotka. Po njegovih besedah tudi za drugo polovico letošnjega leta ne kaže, da bi se razmere lahko poslabšale. Kot je poudaril, je pomanjkanje zaupanja največja ovira na poti k okrevanju.
Po ocenah nemškega finančnega ministra Hansa Eichela vojna v Iraku v zadnjih dveh tednih ni povzročala negativnih gospodarskih šokov in ni negativno vplivala na cene črnega zlata, poslovanje na borzah in v zunanji trgovini. Zato vladam in centralnim bankam po njegovem prepričanju ni bilo potrebno ukrepati.
Ministri so se dotaknili tudi vprašanja povojne obnove Iraka. Ob tem so sicer poudarjali, da je za ocene o višini finančnih sredstev še prezgodaj, finski finančni minister Sauli Niinisto pa je izpostavil, da bo morala Evropa pri tem sodelovati v kar največji meri.
Srečanje finančnih ministrov, ki je bilo iz varnostnih razlogov prestavljeno s Krete v Atene, se je s srečanjem ministrov evroobmočja začelo v petek popoldne, danes pa so se jim pridružili še preostali ministri ter guvernerji nacionalnih centralnih bank držav članic. Neformalno zasedanje služi tudi kot priprava na spomladansko zasedanje voditeljev skupine G-7, ki združuje sedem industrijsko najbolj razvitih držav sveta.
