Duševno zdravje je eden največjih izzivov sodobne Evrope, ugotavlja novo poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slabo duševno zdravje evropske države vsako leto stane približno 76 milijard evrov, kar predstavlja okoli šest odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov, navaja Euronews. Pomemben del teh stroškov nastane, ker duševne motnje pogosto poslabšajo tudi telesne bolezni, kar vodi v zahtevnejše in dražje zdravljenje.
Vpliv duševnih motenj se ne kaže le v zdravstvu, temveč tudi v gospodarstvu. OECD ocenjuje, da bodo med letoma 2025 in 2050 povzročile povprečno letno zmanjšanje BDP za 1,7 odstotka, predvsem zaradi manjše udeležbe ljudi na trgu dela in nižje produktivnosti. Depresija, anksiozne motnje in motnje zaradi uživanja alkohola naj bi v prihodnjih 25 letih skupaj skrajšale zdravo življenjsko dobo prebivalcev EU za 2,5 leta, kar pomeni približno 28.000 prezgodnjih smrti letno.
Podatki kažejo, da se razširjenost duševnih motenj povečuje. V zadnjih dveh desetletjih se je v državah OECD povečala za skoraj 21 odstotkov, danes pa prizadene več kot vsakega petega prebivalca. Najpogostejše so anksiozne motnje, sledijo depresivne in motnje zaradi uporabe substanc. Dejanski obseg problema je verjetno še večji, saj številne blažje oblike ostajajo nediagnosticirane zaradi stigme in omejitev znotraj zdravstvenih sistemov.
Posebej zaskrbljujoče je stanje med mladimi. Več kot četrtina oseb, starih med 15 in 24 let, je že doživela kakšno od oblik duševnih motenj. Te težave se pogosto začnejo zgodaj in brez ustrezne pomoči vztrajajo tudi v odraslosti. K porastu naj bi prispevale pandemija covida-19, vojne, gospodarske krize, geopolitična negotovost ter vse bolj prisotna tesnoba zaradi podnebnih sprememb. Dodatno tveganje predstavlja tudi problematična raba družbenih omrežij.
Čeprav ima večina držav oblikovane nacionalne strategije za duševno zdravje, ostaja dostop do pomoči močno omejen. Približno dve tretjini ljudi v EU, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo, do nje ne pride. Med ovire, kot piše Euronews, spadajo visoki lastni stroški, pomanjkanje storitev na podeželju in primanjkljaj strokovnjakov.
OECD zato poudarja potrebo po preusmeritvi oskrbe iz bolnišnic v skupnost, z več poudarka na preventivi ter podpori v osnovnem zdravstvu, šolah in na delovnih mestih, saj naj bi bili takšni pristopi učinkovitejši in dolgoročno cenejši.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.