Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve naj bi na torkovem zasedanju po pričakovanjih večine analitikov ključno obrestno mero, po kateri si banke čez noč med sabo posojajo denar, zvišal za četrt odstotne točke na 1,5 odstotka. Za ta korak se bo odbor po napovedih odločil kljub temu, da gospodarski znaki nakazujejo, da poletna ohladitev ameriške gospodarske aktivnosti ne bo le začasna.

Poznavalci pričakujejo, da bo centralna banka obrestne mere zvišala, saj bi sicer pokazala zaskrbljenost nad razmerami v največjem svetovnem gospodarstvu. Ob katastrofalno slabih podatkih o zaposlovanju in rekordnih cen nafte, ki upočasnjujejo trošenje prebivalstva, pa je pričakovati, da bo nadaljnjo rast obrestnih mer v letošnjem letu upočasnila, če ne celo zamrznila.
Predsednik centralne banke Alan Greenspan je še minuli mesec optimistično ocenil razmere v ameriškem gospodarstvu. Po njegovih zagotovilih naj bi bila upočasnitev rasti v juniju le prehodna, poleg rasti potrošniškega povpraševanja pa naj bi jo spodbudil tudi preobrat na trgu dela. Vendar pa zadnji podatki niso preveč spodbudni in močno zmanjšujejo verjetnost, da bo ameriška centralna banka septembra znova zvišala obrestne mere.