'Dvignilo bi zavest ljudi'

Takrat še kandidat za novega okoljskega ministra Roko Žarnić je na zaslišanju v državnem zboru med drugim predlagal tudi, da bi za odpadno embalažo kupci ob vrnitvi v trgovino lahko dobili povrnjenih 10 centov. Kot je pojasnil za 24ur.com, to sicer ni bila obljuba, temveč le primer dobre prakse, ki bi jo veljalo preučiti. Tak sistem imajo na primer na Hrvaškem, kjer dobijo za vrnjeno plastenko pol kune, pa tudi drugje po Evropi imajo podobne prakse, pravi Žarnić. Ob tem je dodal, da ne vidi razloga, da ne bi imeli lahko več različnih akcij, ki bi spodbujale ločeno zbiranje odpadkov.

Za komentar na to temo smo povprašali tudi na ministrstvu za okolje, kjer pravijo, da v Sloveniji obstaja zakonska možnost za uvedbo kavcij, kot jih imajo na Hrvaškem, vendar se za to niso odločili. Kavcije, ki veljajo za povratno stekleno embalažo, so določene na podlagi uzanc pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, ki so jih leta 2000 prostovoljno sprejeli Združenje za trgovino, Združenje za turizem in gostinstvo ter Združenje za agroživilstvo pri GZS.

Na ministrstvu pravijo, da bi proizvajalci lahko sklenili tudi uzance za drugo embalažo. V tem primeru bi imeli celo davčne olajšave, saj jim za vračljivo embalažo ni treba plačati niti embalažnine niti okoljske dajatve. Sicer morajo te dajatve plačevati vsakič, ko dajo embalažo v promet.

Embalaža je dražja za znesek, ki ga izplačajo ob vrnitivi

Na ministrstvu za okolje sicer pravijo, da povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga kupec plača ob nakupu – povedano drugače, zaradi kavcije so izdelki dražji. Ko so na Hrvaškem uvedli vračljivo plastično embalažo, so jo podražili za pol kune, ta znesek pa ob vračilu embalaže izplačajo. S tem je odgovornost za ločeno zbiranje embalaže prenesena na kupce.

Pri nas so proizvajalci odgovorni za ločeno zbiranje embalaže

V Sloveniji so trenutno proizvajalci embalaže odgovorni za vzpostavitev sistema ravnanja z odpadki, ki nastanejo z uporabo izdelkov. Prav tako morajo proizvajalci financirati ta sistem. Tak sistem je Slovenija vzpostavila leta 2000, financira pa se z embalažnino in okoljskimi dajatvami.

'Dvignilo bi zavest ljudi'

Za mnenje smo povprašali tudi Ivana Plevnika, vodjo projekta v koroškem regijskem centru za ravnanje z odpadki, ki bo svoja vrata odprl v prihodnjih mesecih. Meni, da je vsaka takšna stvar lahko dobrodošla, saj ljudi motivira, da ločeno zbirajo odpadke, z vidika države pa bi to pomenilo večjo snovno izrabo. "Imeli bi nekaj manj plastenk v gospodinjskih odpadkih. Kljub temu ne verjamem, da bodo vse plastenke kar izginile iz gospodinjskih odpadkov. Gre tudi le za eno vrsto odpadkov, vemo pa, koliko jih je. Menim pa, da bi bilo dobrodošlo, ker dviga zavest ljudi o pomenu snovne izrabe,“ je za 24ur.com povedal Plevnik, ki poudarja, da so se in se bodo še naprej trudili spodbujati ljudi k ločevanju odpadkov.