Državni zbor je opravil tudi drugo obravnavo zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice, o katerem bodo poslanke in poslanci dokončno odločali na prihodnjem zasedanju. Gre za zadnjega od zakonov, ki jih je vlada pripravila na področju reorganizacije Slovenskih železnic, vendar je po svoji vsebini najpomembnejši. Z njim se urejajo določena vprašanja glede pogojev za finančno in kadrovsko sanacijo Holdinga Slovenske železnice.
Prvi korak k privatizaciji Slovenskih železnic?
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za promet Matjaž Knez, bo z zakonom dana zelena luč za dokončno preoblikovanje Slovenskih železnic, vzpostavljene pa bodo možnosti za registracijo in oblikovanje odvisnih oziroma t.i. jedrnih družb. Jasni cilji, ki so bili zastavljeni na začetku preoblikovanja železniškega sistema v Sloveniji, so po njegovih besedah povečanje mobilnost, zmanjšan pritisk na davkoplačevalce in večja gospodarnost delovanja odvisnih družb.
Med temeljnimi vsebinami zakona je Knez omenil državno poroštvo v višini 35 milijard tolarjev za posojila v zvezi z refinanciranjem in/ali prestrukturiranjem kreditov Slovenskih železnic. Proračun bodo bremenila sredstva za pokritje dela stroškov kadrovskega prestrukturiranja koncerna v letih 2004 in 2005 v višini dveh milijard tolarjev. Država bo prevzela obveznosti Holdinga Slovenske železnice v višini do petih milijard tolarjev, ki izhajajo iz najetih kreditov za potrebe nakupa potniških vlakov. Z dnem prevzema te obveznosti v javni dolg bo pridobila terjatev do Holdinga Slovenske železnice v enakem znesku, ki jo bo spremenila v kapitalski delež v Holdingu Slovenske železnice.
Opozicija: Dobički bodo šli novim lastnikom
V okviru predstavitve stališč poslanskih skupin je bilo ob soglašanju s potrebo po reorganizaciji poslovno neuspešnega sistema - operativna izguba podjetja v letu 2002 je znašala 5,6 milijarde tolarjev - izrečenih tudi nekaj pomislekov in opozoril. Tako je Jože Tanko (SDS) opozoril, da se bodo s sanacijo vzpostavili pogoji za privatizacijo uspešnega dela železniškega sistema, kar bo pomenilo, da bo v prihodnosti del dobička šel novih lastnikom, s tem pa se bodo zmanjševala sredstva, ki bi jih lahko namenili za pokrivanje neprofitabilnega sistema. Izrazil je tudi upanje, da se bodo sredstva za sanacijo, ki ji sicer ni nasprotoval, tudi v resnici porabila za sanacijo.
Sašo Peče (SNS) je bil kritičen do prevzema obveznosti Holdinga Slovenske železnice v javni dolg, ki je že tako in tako eden največjih doslej. Poleg tega je menil, da je najlažje iskati krivca v zastarelosti opreme, ozkih grlih, vendar pa je po mnenju poslanske skupine SNS zgodba širša in odraža, kako se na splošno dela v vseh javnih podjetjih, ne le na področju železniškega prometa. Branko Janc (LDS) je postavil vprašanje glede poteka kadrovske sanacije in pristojna ministrstva pozval, da skupaj s Slovenskimi železnicami pripravijo ustrezne programe, ki bodo zagotovili aktivno razreševanje vprašanja presežnih delavcev, da rešitev ne bi iskali zgolj v upokojevanju. Da pri obstoječem predlogu sploh ne gre za kadrovsko prestrukturiranje, ampak za "gašenje požarov na neprimeren način", pa je menil tudi Janez Drobnič (NSi), ki je bil kritičen tudi do dosedanjega poteka sanacije.
