DZ končal obravnavo proračunskih dokumentov

Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje s proračunom države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2022 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot pet milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Skupaj gre za možnost skoraj deset milijard evrov vrtoglavega zadolževanja, je opozorila Andreja Zabret (LMŠ). Največji možni obseg poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je v obeh letih omejen na vsakokrat po 630 milijonov evrov.

Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 140 do 450 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov in leto pozneje na 647 evrov. Gre za pomemben korak naprej in povsem drugačen odnos do lokalne skupnosti, kot so jih imele prejšnje vlade, je dejal Marko Pogačnik (SDS). Posledično se povečujeta tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, je povedala Katja Lautar s finančnega ministrstva.

Še v leti 2022 in 2023 pa se podaljšuje določba iz zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, po kateri je mogoče sredstva iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih služb urejanja vodotokov.

Bojana Muršič (SD) je ob tem opozorila, da predlagani zakon ohranja pooblastila vladi, da samostojno prerazporeja sredstva ne le znotraj proračuna, pač pa do meje proračunskega odloka in celo preko posameznih proračunskih let. Primož Siter iz Levice pa je dodal, da se vladi daje bianco menico za netransparentno trošenje javnega denarja, predvsem na postavkah sklada za okrevanje in odpornost ter obvladovanja epidemije. "Vlada z javnimi sredstvi ravna kot s svojo zasebno lastnino," je opozoril.

Za leto 2023 je sicer primanjkljaj predviden v višini 1,52 milijarde evrov. To pomeni, da vlada ob 11,84 milijarde evrov prihodkov načrtuje za 13,36 milijarde evrov porabe. Zadnja številka je nekaj nižja od tiste, predvidene v predlogu sprememb proračuna za leto 2022, kar čudi marsikaterega poslanca.

Zabretova je spomnila na pojasnilo finančnega ministra Andreja Širclja, da bo k znižanju porabe prispevalo zmanjšanje mase za plače kot posledice manjšega obsega covidnih dodatkov. "A ko nekomu nekaj daš, je po navadi to tudi težko vzeti," je dejala in opozorila na pred kratkim doseženi dogovor o zvišanju plač v zdravstvu in socialnem varstvu. Zmanjšanje izdatkov za plače v letu 2023 se ji zato ne zdi zelo verjetno.

Tudi Marko Bandelli iz SAB je napovedal, da bo primanjkljaj čez dve leti višji od zdaj načrtovanega. Spomnil je na načrte vlade glede dohodnine in dolgotrajne oskrbe ter že sprejete spremembe pri davku od dohodkov pravnih oseb ter dodal, da bodo "primanjkljaji taki, da se bo moral človek prijeti za glavo".

Poslanci Levice v predlogu proračuna za leto 2023 po besedah Nataše Sukič vidijo "nadaljevanje popolnoma zgrešene fiskalne politike te vlade". Z davčnimi darili za kapital in bogate, dodatki za najbolj plačane in orožarskimi posli bomo tako izčrpali naš državni proračun, da se lahko vprašamo, kdo bo te zapitke pokrival, je dejala.

Jure Ferjan iz vrst SDS je o proračunskih načrtih vlade za leto 2023 medtem dejal, da se nadaljuje spodbujevalna politika, ki je investicijsko naravnana. Tako kot za leto 2022 se ponovno namenja 2,2 milijarde evrov za investicije, je povedal. "Predlog proračuna za leto 2023 je usmerjen v okrevanje, krepitev odpornosti gospodarstva, z investicijami skrbi za višjo gospodarsko rast in večjo odpornost na prihodnje krize," je zagotovil.

Državni zbor bo v nadaljevanju seje obravnaval še predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o dovoljeni porabi javnih blagajn do leta 2024. Glasovanje o proračunskih dokumentih je predvideno v četrtek.