Predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta rebalans poslancem predstavila v torek. Kot sta zagotovila, ga je vlada pripravila z mislijo na državljane ter širši razvoj države, a hkrati zagotavlja tudi stabilnost javnih financ. "Predstavlja uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani ter širšega razvoja na drugi, a nikakor ne na škodo stabilnosti javnih financ," je povzel premier.
Po novem so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.
Ob upoštevanju tega presežka, kupnine od lanske prodaje deleža v NLB, že lani izvršenega predfinanciranja ter januarske izdaje državne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom.
Spreminjajo pa se tudi določbe glede dovoljenega števila zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov. Doslej dopustno povečanje v višini največ 0,8 odstotka se povečuje za 0,2 odstotne točke na največ en odstotek. "S tem se bo reševal problem kadrovske problematike v zaporih in zagotovilo ustrezno število zaposlenih pri projektu probacije," je že pred glasovanjem pojasnil Andrej Bertoncelj.
V večini poslanskih skupin so glasovali za sprejem novele zakona, podporo so ji odrekli le v NSi. Čeprav se potrebni obseg zadolžitve države znižuje, pa v NSi nasprotujejo možnosti povečanja zadolžitve posrednih proračunskih uporabnikov in podjetij v pretežni lasti države, "sploh ob takem proračunskem presežku, kot ga predvideva vlada", je dejal Blaž Pavlin.
V NSi nasprotujejo tudi novemu zaposlovanju v državni upravi
"Zadolževanje je potrebno, ker so proračunski presežki premajhni, da bi lahko samo z njimi redno odplačevali dolg," je pojasnil Robert Polnar (DeSUS). Poleg tega se bo z novim zadolževanjem nadomestilo obstoječe dolgove, ki so dražji.
V NSi nasprotujejo tudi novemu zaposlovanju v državni upravi, kar prav tako moti poslance SNS. "Podpiramo le tiste zaposlitve v državni upravi, ki pomenijo boljši javni servis za Slovenke in Slovence," je dejal Jani Ivanuša. V Levici si medtem po besedah Primoža Siterja želijo redne zaposlitve delavcev, ki zdaj na nekaterih ministrstvih delajo prek zunanjih izvajalcev.
Z rebalansom, o katerem je DZ razpravljal v torek ves dan, se bodo prihodki v primerjavi z veljavnim proračunom povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Poslanske skupine NSi, SDS in SNS so k njemu vložile 34 dopolnil, o katerih bo v nadaljevanju današnje seje glasoval DZ, nato pa odločal še o proračunskih dokumentih v celoti ter jih po pričakovanjih podprl.
KOMENTARJI (233)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.