EBRD krepko oklestila napoved rasti slovenskega BDP

EBRD je danes objavila najnovejše poročilo o gospodarskih obetih v regiji, kjer deluje.Za Slovenijo so izpostavili, da se je rast po lanskih 1,7 odstotka v prvem letošnjem polletju močno upočasnila in medletno dosegla le 0,1 odstotka. To je bilo predvsem posledica upada investicij ter industrijske proizvodnje, močno negativen pa je bil ob tem prispevek zunanje trgovine.

So pa ob tem v EBRD poudarili, da se je po negativnem prvem trimesečju v drugem četrtletju poleg porabe gospodinjstev, ki jo kljub trenutno povišani inflaciji spodbujata realna rast plač in nizka brezposelnost, okrepila tudi investicijska dejavnost.

Prav v rasti investicij v mednarodni finančni ustanovi s sedežem v Londonu vidijo glavno vodilo pričakovanega okrevanja slovenske gospodarske rasti v letu 2026.

Obenem pojasnjujejo, da so na Slovenijo kot zelo odprto gospodarstvo posredno vplivale tudi višje ameriške uvozne carine na blago iz EU in Švice. Čeprav se ponuja priložnost, da bi Slovenija okrepila neposredni izvoz farmacevtskih izdelkov, ki so vezani na švicarska velikana Novartis in Sandoz, v ZDA, pa obenem v EBRD opozarjajo, da je negotovost glede trgovinske politike ZDA še vedno visoka in da je domača komponenta dodane vrednosti, ustvarjene v teh poslih, razmeroma šibka.

Za regijo delovanja EBRD, ki poleg srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter kavkaške regije vključuje tudi Bližnji vzhod, Severno Afriko in Centralno Azijo ter po novem tudi nekatere države Podsaharske Afrike, je medtem za letos napovedana 3,1-odstotna gospodarska rast, ki naj bi se prihodnje leto okrepila na 3,3 odstotka. Napoved za letos je glede na majsko višja za 0,1 odstotne točke, za prihodnje leto pa je za 0,1 odstotne točke nižja.

Analitiki EBRD ugotavljajo, da so bila gospodarska gibanja v regiji v prvem polletju v povprečju nekoliko ugodnejša od majskih pričakovanj, k čemur so pripomogle regije Severne Afrike, Bližnjega vzhoda ter Turčija in Centralna Azija. Nekoliko slabše od napovedi pa so se dogodki razvijali nekoliko slabše od napovedi, predvsem zaradi negativnega učinka globalnih trgovinskih napetosti, ki so jih sprožile ZDA, in nadaljevanje vpliva geopolitičnih trenj, predvsem vojne v Ukrajini.

To je značilno predvsem za skupino držav srednje in vzhodne Evrope, v katero spada tudi Slovenija. Povprečna rast v tej skupini naj bi letos dosegla 2,4 odstotka in prihodnje leto 2,7 odstotka. Oboje je približno na ravni majskih napovedi. Pri tem je napovedana rast najvišja za Hrvaško in Poljsko - letos naj bi v obeh presegla tri odstotke, prihodnje leto pa naj bi takšno dinamiko ohranila Poljska, medtem ko naj bi se rast Hrvaške umirila na malenkost pod tri odstotke.

Na podobnih ravneh naj bi raslo še litovsko gospodarstvo, medtem ko je drugod dinamika šibkejša, pri čemer je od slovenske slabša le v Estoniji in na Madžarskem.