EBRD Sloveniji napovedala petodstotno rast BDP

Kot je v najnovejši napovedi zapisala EBRD, je pandemija covida-19 lani znatno prizadela slovensko gospodarstvo, BDP se je zmanjšal za 5,5 odstotka. To je 2,5 odstotne točke bolje od njene jesenske ocene.

Ključna dejavnika za krčenje sta bila zasebna potrošnja in investicije, ki sta se zmanjšala za 9,7 in 4,1 odstotka. Zasebna potrošnja je bila v veliki meri povezana z izbruhi okužb s koronavirusom: v drugem četrtletju je na letni ravni upadla za 17,2 odstotka, v tretjem četrtletju je skoraj popolnoma okrevala, nato pa se v zadnjem četrtletju skrčila za 14,4 odstotka.

Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo, močno integrirano v svetovne vrednostne verige, je občutila tudi šoke v mednarodni trgovini, čeprav je izvoz blaga do konca leta že okreval. Izvoz nadaljuje z rastjo tudi letos, v prvem četrtletju se je na letni ravni povečal za štiri odstotke in podprl 1,6-odstotno letno rast BDP. Medtem izvoz storitev ostaja znatno pod predpandemično ravnjo. Do konca lanskega leta je hitro okrevala tudi investicijska dejavnost.

Javnofinančni primanjkljaj, ki je lani dosegel 8,4 odstotka BDP, naj bi se letos povečal na 8,6 odstotka, saj vlada v veliki meri ohranja ekspanzivno fiskalno politiko.

Brezposelnost se je, zahvaljujoč podpornim ukrepom, lani le malo povečala, stopnja brezposelnosti je bila aprila letos 5,2-odstotna, potem ko je bila konec leta 2019 štiriodstotna. Javni dolg naj bi po načrtih vlade letos ostal na ravni 80 odstotkov BDP.

Uvedba cepljenja in postopno sproščanje ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 bodo vodili v delno okrevanje potrošnje in storitev, medtem ko naj bi izvoz blaga in investicije še naprej podpirali gospodarsko rast. BDP se bo letos povečal za pet odstotkov, gospodarska rast naj bi nato v letu 2022 upadla na štiri odstotke.

EBRD ob tem opozarja na dejavnike, ki bi lahko kratkoročno predstavljali tveganja. Novi vali okužb s koronavirusom bi namreč lahko omejili okrevanje turizma in ostalih storitev, motnje v dobavnih verigah pa bi lahko vplivale na proizvodnjo in izvoz blaga.

Regiji za letos napovedujejo 4,2-odstotno gospodarsko rast

Regiji 38 držav je EBRD medtem napovedala 4,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,6 odstotne točke bolje od jesenske napovedi. Prihodnje leto naj bi države EBRD zabeležile 3,9-odstotno rast bruto domačega proizvoda.

BDP se je v državah EBRD lani skrčil za 2,3 odstotka, kar je 1,6 odstotne točke bolje od jesenske ocene. K boljšemu rezultatu so prispevali močan izvoz blaga, finančne podpore in manj strogi ukrepi za zajezitev pandemije covida-19 v nekaterih državah.

Okrevanje gospodarstva se je v zadnjih mesecih pospešilo. Zdravstvene razmere se izboljšujejo, cepljenje napreduje, povprečna mobilnost ljudi v regijah EBRD (merjena kot potovanja na delo, trgovina na drobno in rekreacija, tranzitne postaje ter živila in lekarne) se je vrnila na raven pred pandemijo. Opomogli sta si tudi industrijska proizvodnja in trgovina na drobno, piše v najnovejši napovedi, objavljeni na spletni strani EBRD.

Višje cene surovin so zvišale prihodke izvoznikov surovin, izvozniki medtem beležijo večje povpraševanje. Obeti za mednarodni turizem zaradi omejitvenih potovalnih ukrepov ostajajo negotovi, tuje investicije bodo v večini držav EBRD ostale daleč od ravni pred pandemijo.

Države zahodnega Balkana naj bi letos zabeležile 5,1-odstotno gospodarsko rast, predvsem zaradi podpornih ukrepov. Vendar pa bo negotovost, povezana z omejitvami glede potovanj, vplivala na razvoj gospodarstev držav, močno odvisnih od turizma. Rast BDP naj bi se prihodnje leto upočasnila na 3,8 odstotka.