Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka. Na tej ravni so od junija lani.
Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila strmo zvišanje cen energentov, kar dviguje inflacijo in poslabšuje gospodarsko klimo, je ob tem v izjavi po koncu dvodnevnega zasedanja zapisal osrednji organ evrske denarne politike.
Posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko dejavnost bodo po njegovih navedbah odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od velikosti njegovih posrednih in sekundarnih učinkov.
"Dlje kot bo vojna trajala in dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, večji bo verjeten vpliv na širšo inflacijo in gospodarstvo," navaja svet ECB. Kljub povečanim tveganjem svet ocenjuje, da ostaja v dobrem položaju, da sedanjo negotovost prebrodi.
Odločanje na vsaki seji posebej
Evrsko območje je v obdobje skokovitega naraščanja cen energentov po ameriško-izraelskem napadu na Iran namreč vstopilo z inflacijo, ki je bila na ravni okoli dveodstotnega srednjeročnega cilja ECB, gospodarstvo pa se je v zadnjih četrtletjih izkazalo za odporno.
Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja ob tem po navedbah sveta ostajajo trdno zasidrana, čeprav so se pričakovanja glede inflacije na kratek rok precej zvišala.
Svet ECB je v tem kontekstu odločen z denarno politiko zagotavljati, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na dveodstotni ravni. V svetu ostajajo pri dikciji, da bodo natančno spremljali razmere ter se o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na vsaki seji posebej na podlagi tekočih podatkov in ocene inflacijskih obetov ter z njimi povezanih tveganj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.