Ključna obrestna mera v območju z evrom ostaja na rekordno nizkih nič odstotkih. Obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita pa ostajata pri 0,25 in -0,50 odstotka. Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1850 milijard evrov bo ECB medtem še naprej izvajala še vsaj do konca marca prihodnje leto, so navedli.
Prav tako se bodo nadaljevali neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) na mesečni ravni 20 milijard evrov, in sicer dokler bo to potrebno za utrditev učinka nizkih obrestnih mer. Program namerava banka končati, tik preden bo začela dvigovati obrestne mere.
Že pred začetkom današnjega zasedanja strokovnjaki sicer niso pričakovali sprememb denarne politike. Predsednica ECB Christine Lagarde je namreč dala vedeti, da bodo člani sveta o prihodnosti PEPP odločali decembra, ko bodo znane nove gospodarske in inflacijske napovedi ECB.
Člani sveta ECB so sicer na septembrskem zasedanju še vztrajali, da je trenuten porast stopnje inflacije na območju z evrom v veliki meri posledica začasnih vplivov, ki bodo srednjeročno izzveneli. Predsednica ECB, Christine Lagarde, je pred mesecem dni menila, da se ECB na aktualne razmere ne sme odzvati pretirano.
ECB bo predvidoma ena zadnjih pomembnejših centralnih bank po svetu, ki bodo po pandemiji covida-19 dvignile obrestne mere. Strokovnjaki ugibajo, da bi se to lahko zgodilo šele proti koncu leta 2023 ali leta 2024.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.