ECB ključno obrestno mero znižal na rekordno nizko raven

Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero danes pričakovano znižal na 0,15 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti je zdrsnila v negativno območje, na minus 0,10 odstotka, kar je prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši centralni banki.

Obrestno mero za mejno posojanje je osrednji denarni organ evrskega območja danes znižal za 0,35 odstotne točke na 0,40 odstotka.

Predsednik ECB Mario Draghi je po seji sveta ponovil usmeritev centralne banke, da bodo obrestne mere zaradi inflacijskih obetov na trenutnih ravneh ostale podaljšano obdobje. Doslej je sicer uporabljal izraz "na trenutnih ali nižjih ravneh".

Italijan na čelu ECB je nadalje pojasnil, da je cena denarja dosegla spodnjo mejo. To sicer ne izključuje kakšnih "manjših tehničnih popravkov", a v "praktičnem smislu" je spodnja meja po Draghijevih besedah dosežena.

Sprejeli še niz dodatnih ukrepov

Svet ECB je danes poleg odločitve o obrestnih merah sprejel še niz dodatnih ukrepov, tudi nekonvencionalnih, v boju proti deflacijskim tveganjem in v prizadevanjih za spodbuditev gospodarske dejavnosti.

Za okrepitev posojanja podjetjem in gospodinjstvom (realni sektor v evrskem območju je 80-odstotno odvisen od bančnih posojil) so se tako člani sveta, med njimi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, odločili za nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO).

Ugodna posojila bankam z obrestno mero 0,10 odstotne točke nad ključno vrednostjo za območje evra bodo zapadla septembra 2018, finančne ustanove pa si bodo lahko sprva sposodile sedem odstotkov obsega posojil nebančnemu sektorju na presečni datum 30. april letos. V to številko ne bodo vključena stanovanjska posojila in posojila državi ter javnim ustanovam.

Sprva bo tako po Draghijevih besedah govora o okoli 400 milijardah evrov, prvi dve TLTRO pa bo sistem evrskih centralnih bank izvedel septembra in decembra.

Poleg tega pa si bodo lahko v obdobju od marca 2015 do junija 2016 banke v območju evra četrtletno izposodile do trikratnik razlike med novo odobrenimi posojili nefinančnemu sektorju in odplačili posojil.

TLTRO bodo temeljile na pogoju, da bodo banke sredstva prenesle v realno gospodarstvo. Tiste banke, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevale, bodo morale izposojena sredstva vrniti septembra 2016.

Sredstev se tako ne sme porabiti za nakupe državnih obveznic ali vlaganja v sektorje, kjer se kažejo znaki balona. Pogoje bo ECB še podrobno predstavila, Draghi pa je napovedal, da bodo delovanje bank podrobno spremljali.

Za izboljšanje prenosa denarne politike v gospodarstvo - kar doslej ni bil primer v vseh članicah območja skupne valute - bo svet pospešil priprave na program odkupov finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem. Gre za ukrep za povečevanje količine denarja v obtoku.

Svet ECB se je med drugim odločil še, da za nedoločen čas oz. najmanj do decembra 2016 ohrani izvajanje srednjeročnih operacij refinanciranja bank po fiksni obrestni meri in z neomejenim obsegom.

Nenazadnje pa je podal tudi enoglasno zavezo, da bo, če bo to v prihodnje potrebno, uporabil dodatne nekonvencionalne ukrepe za spopad z izzivi predolgega obdobja nizke inflacije. Med temi je Draghi omenil tudi širok program odkupovanja premoženja po zgledu ameriške in japonske centralne banke.

Največji glavobol zelo nizka inflacija

Da bo ECB danes ukrepala, je bilo jasno že nekaj časa. Največji glavobol osrednji denarni ustanovi v območju evra povzroča zelo nizka inflacija, zaradi česar se nekateri bojijo, da bi lahko evrsko območje zdrsnilo v deflacijsko spiralo, podobno tisti, ki je velike preglavice skoraj 20 let povzročala Japonski.

Draghi je danes sicer ponovil, da v ECB ne vidijo deflacije in vseh njenih tipičnih potez. Gospodinjstva tako ne prelagajo potrošnje in ne prihaja do negativne spirale cen. A dlje kot traja obdobje nizke inflacije, večja so tveganja, je opozoril. V ECB se tako odzivajo na tveganje predolgega obdobja nizke inflacije.