Kreditojemalci naj bi končno nekoliko lažje zadihali. Analitiki namreč pričakujejo, da bo Svet Evropske centralne banke (ECB) na četrtkovi seji prvič po dolgih letih spustil obrestne mere.
Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, naj bi se tako premaknila z rekordnih štirih odstotkov, kar je najvišja raven od uvedbe evra leta 1999, na 3,75 odstotka, poroča Guardian.
Kot dodajajo, na denarnih trgih s 93-odstotno gotovostjo pričakujejo nižanje obrestnih mer. Podobno meni tudi 82 ekonomistov, ki jih je Reuters anketiral pretekli teden, da je zadeva praktično že odločena, pa naj bi namignilo tudi več virov iz same ECB.
Če se bo to res zgodilo, bo ECB med prvimi velikimi centralnimi bankami, ki so se odločile za ta korak. Švicarska je, na primer, obrestne mere znižala marca, tokrat naj bi jih poleg ECB tudi kanadska, medtem ko v Veliki Britaniji in ZDA ostajajo previdni in podobnega ukrepa še nekaj mesecev ne gre pričakovati.
Vprašanje pa je, kakšne odločitve bo ECB sprejemala v nadaljevanju. Na zadnji seji so poudarili, da bodo obrestne mere ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo treba, a hkrati že nakazali tokratni padec. Cilj ostaja inflacijo v evroobmočju približati dvema odstotkoma. Ta se je maja sploh prvič letos dvignila z 2,4 na 2,6 odstotka, a je še vedno daleč od 6,1 odstotka v enakem času lansko leto, zato naj odločitve o rahljanju politike obrestnih mer ne bi ogrozila.
Pri mednarodni skupini za finančne storitve Nomura celo pričakujejo, da bo v naslednjih 18 mesecih sledilo postopno padanje depozitne obrestne do 2,5 odstotka. V zadnji raziskavi, ki jo povzema Guardian, ocenjujejo, da bodo trem padcem za 0,25 odstotka v tem letu v naslednjem sledili še trije.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.