Christine Lagarde: Nismo še na koncu zviševanja obrestnih mer

Od julija lani je svet osrednje evrske denarne ustanove obrestne mere skupno zvišal za tri odstotne točke, kar je rekordna dinamika v zgodovini območja skupne valute. Ob današnjem dvigu za 0,5 odstotne točke pa je osrednja obrestna mera s 3,5 odstotka najvišja po oktobru 2008, ko se je začelo vztrajno zniževanje cene denarja v odzivu na izbruh svetovne finančne krize. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je pri 3,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera, ki je bila dolgo časa v negativnem območju, pa pri 3,0 odstotka.

Je pa svet ECB, ki je na zadnjih zasedanjih jasno napovedoval dodatna zvišanja obrestne mere, čemur so nato sledile tudi izjave vodilnih centralnih bančnikov, posegel v smernice nadaljnjega zaostrovanja denarne politike.

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju ostaja odločen, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju. A namesto izrecne napovedi dodatnega zvišanja je po novem navedel, da je "ob povišani ravni negotovosti pomen podatkovno podprtega pristopa sveta ECB k sprejemanju sklepov o glavnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike".

Nekateri analitiki so takšno omilitev napovedi dodatnih zvišanj napovedovali, še posebej po zadnjih pretresih v bančnem sistemu, ki so v Evropo pljusknili iz ZDA in se ta teden pokazali tudi na finančnih trgih. Težave nekaterih bank so v delu tudi posledica zaostrovanja denarne politike v razvitih državah.

Svet ECB je zapisal, da natančno spremlja sedanje tržne napetosti in se je pripravljen odzvati, kot bo treba, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v evrskem območju. "Bančni sektor v evrskem območju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo," pri tem zagotavljajo v svetu. Ob tem navajajo, da je nabor orodij denarne politike ECB dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu ter ohrani nemoten prenos denarne politike v bančni sistem in gospodarstvo.

ECB se je ob tem seznanila tudi z najnovejšimi napovedmi glede gospodarske rasti in inflacije. Te so povečini nekoliko ugodnejše.

Ocena analitikov: inflacija bo letos v povprečju znašala 5,3 odstotka

Analitiki osrednje evrske denarne ustanove zdaj pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 5,3 odstotka, medtem ko so v zadnjih napovedih decembra lani napovedovali inflacijo v višini 6,3 odstotka. V 2024 naj bi padla na 2,9 odstotka (decembra so napovedovali 3,4 odstotka), v 2025 pa naj bi dodatno nazadovala na 2,1 odstotka (decembrska napoved je bila pri 2,3 odstotka).

Za rast BDP medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos dosegla 1,0 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več od decembrske napovedi. V 2024 naj bi se nato okrepila na 1,6 odstotka in tam ostala tudi v 2025. Decembra je bila napoved za 2024 pri 1,9 odstotka, za 2025 pa pri 1,8 odstotka. Slabša napoved je po navedbah sveta posledica pričakovanih učinkov zaostrovanja denarne politike.

Predsednica ECB Lagarde: Nismo še na koncu zviševanja obrestnih mer

Svet Evropske centralne banke še ni na koncu zviševanja obrestnih mer, je po seji sveta povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Obenem je v luči pretresov v bančnem sistemu zagotovila, da so banke v evrskem območju v bistveno boljšem položaju kot v 2008. Vseeno bo ECB storila, kar bo treba, za ohranitev finančne stabilnosti.

Po seji je novinarjem zagotovila, da odločitev o dvigu obrestnih mer ni bila sprejeta enoglasno. Trije oziroma štirje člani sveta so po njenih besedah izrazili nestrinjanje, saj da bi potrebovali več časa za preučitev trenutnih razmer.

A Francozinja je v luči zadnjih napetost v bančnem sistemu, ki so se v Evropo preselile iz ZDA, dejala, da ni kompromisov med finančno in cenovno stabilnostjo. "Storili smo, kar smo nameravali," je bila jasna in to argumentirala z besedami, da bo inflacija po napovedih predolgo ostala močno nad dvoodstotnim srednjeročnim ciljem.

Po njenih besedah je pred svetom ECB še del poti pri zviševanju obrestnih mer v odzivu na inflacijo. Je pa priznala, da "v tem trenutku nadaljnje poti denarne politike ni mogoče natančno opredeliti". "Odločitve bodo odvisne od podatkov," je dodala po poročanju tujih tiskovnih agencij.

ECB je sicer danes objavila najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Predsednica ECB je opozorila, da je zadnje umirjanje skupne izmerjene inflacije predvsem posledica popuščanja pritiskov na strani cen energije, medtem ko se prehranska inflacija še naprej krepi, visoka pa ostaja tudi osnovna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane. To kaže, da inflacijski pritiski prodirajo v vse segmente gospodarstva, spodbujajo jih plačni pritiski in pa dejstvo, da podjetja uspejo kljub inflaciji ohranjati visoko dobičkovnost.

V tej luči je Lagarde evrske države spet pozvala, naj ob popuščanju energetske draginje nemudoma in usklajeno začnejo umikati državno podporo gospodinjstvom in prebivalstvu, saj se bodo v nasprotnem primeru srednjeročni cenovni pritiski krepili, to pa bo terjalo bolj odločno zaostrovanje denarne politike.

Pri gospodarski rasti pa medtem po njenih besedah kljub pričakovani okrepitvi gospodarske dejavnosti v preostanku tega leta prevladujejo tveganja, da bo rast nižja od napovedi. Eden od potencialnih vzrokov za nižjo rast je tudi daljše vztrajanje napetosti na finančnih trgih. Glede slednjih je Lagarde ponovila, da je bančni sektor v evrskem območju odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. Dodala je, da je zaradi vseh sprememb v zadnjih letih v povsem drugačni kondiciji kot leta 2008.

Zadnji pretresi v finančnem svetu izpostavili tveganja

Bolj kot tokratno zvišanje trge sicer zanimajo signali glede nadaljnjega zaostrovanja denarne politike. Na zadnjih sejah sveta so bile napovedi precej jasne. Analitiki po poročanju tujih tiskovnih agencij pričakujejo burno razpravo, bodo pa posamični dvigi v prihodnjih mesecih po ocenah nižji kot doslej, ko so dosegali 0,5 oz. 0,75 odstotne točke. Napovedi glede skupnega obsega dodatnega zvišanja obrestnih mer se gibljejo nekje od 0,75 do ene odstotne točke.

Kljub umirjanju skupne izmerjene inflacije v zadnjih mesecih varuhe evrske denarne politike skrbi stalna rast osnovne inflacije, torej rasti cen brez energije in hrane. Ta je znak, da se inflacijski pritiski vse bolj utrjujejo po celotnem spektru gospodarstva, kar povečuje nevarnost plačno-inflacijske spirale in dolgotrajne inflacije. Takšen scenarij lahko kontinuirano zniža življenjski standard.

Ker je cenovna stabilnost glavna skrb ECB, bo verjetno ta vidik prevladal, a po drugi strani kljub nekaterim spodbudnim znakom negotovost glede gospodarske dejavnosti ostaja zelo visoka, zato si v Frankfurtu z zaostrovanjem pogojev financiranja ne bodo želeli preveč zavreti gospodarstva. Kako zelo velika tveganja so v svetu, so pokazali tudi zadnji pretresi v finančnem sistemu.

Svet ECB sicer napoveduje, da bo vse nadaljnje korak temeljil na tekočih makroekonomskih podatkih. Najnovejše inflacije glede rasti bruto domačega proizvoda in inflacije bodo znane danes.