Gre za prvo zvišanje obrestne mere po petih letih, pri rekordno nizkih dveh odstotkih pa je obrestna mera za evroobmočje vztrajala kar dve leti in pol, natančneje od junija 2003.
Nič presenetljivega
Poteza Evropske centralne banke (ECB) sicer za finančne trge ni presenečenje, saj je predsednik banke Jean-Claude Trichet zvišanje obrestne mere napovedal že pred dvema tednoma, pri čemer je kot razlog za zvišanje navedel povečane inflacijske pritiske v evroobmočju.
Inflacijska stopnja je sicer v oktobru znašala 2,5 odstotka, kar je manj kot septembra, ko je evroobmočje beležilo 2,6-odstotno inflacijo, vendar vseeno nad inflacijskim ciljem ECB, ki želi inflacijo zadržati pod, vendar blizu dveh odstotkov.
Mešani odzivi
Trichetove napovedi so še pred današnjim zvišanjem obrestne mere požele mešane odzive. Medtem ko so finančni ministri evroobmočja na čelu s predsednikom evroskupine, luksemburškim premierjem in finančnim ministrom Jeanom-Claudom Junckerjem, opozarjali, da utegne ECB z zvišanjem obrestne mere zadušiti gospodarsko rast v evroobmočju, pa so nekateri ekonomisti in komentatorji v prekomernem naraščanju monetarnih agregatov videli grožnjo, da bi se odvečna likvidnost prelila v zviševanje cen nepremičnin in drugih dobrin ter s tem sprožila pritisk na plače.
