V nasprotju z znižanjem vseh treh obrestnih mer 10. maja letos, ko je ECB s svojo odločitvijo presenetila, so tokrat banke, podjetja in raziskovalni instituti takšno odločitev zaradi nepričakovanega upočasnjevanja gospodarske rasti v dvanajstih državah evropske monetarne unije pričakovali.
Obrestno mero za refinanciranje bank pri centralni banki je ECB znižala s 4,5 na 4,25 odstotka, posojilno obrestno mero je znižala s 5,5 na 5,25 odstotka, obrestno mero za depozite prek noči pa s 3,5 na 3,25 odstotka. To je drugo letošnje znižanje obrestnih mer ECB, medtem ko je ameriška centralna banka letos obrestne mere znižala že osemkrat. V preteklih mesecih sta obrestne mere znižali tudi Bank of Japan in Bank of England. Vseeno pa nekateri poznavalci svarijo, da najnovejše znižanje obrestnih mer ne bo bistveno vplivalo na oživljanje evropskega gospodarstva. Učinek znižanja obrestnih mer se namreč v realnem sektorju pokaže šele v daljšem časovnem obdobju.
Glavni cilj denarne politike ECB je stabilnost evra oz. obvladovanje inflacije, ki naj ne bi presegla dveh odstotkov. Maja je letna inflacija v 12 državah evro območja dosegla rekordnih 3,4 odstotka, medtem ko se je julija znižala na 2,8 odstotka.