Kar polovico teh posojil je bilo porabljenih za investicije v vodno okolje, dobrih 46 odstotkov za investicije v varovanje zraka in slaba dva odstotka za investicije v ravnanje z odpadki oz. zmanjšanje okoljskih tveganj. "S tem sklad prispeva k doseganju ciljev, postavljenih v nacionalnem programu o varstvu okolja," je povedal direktor Eko sklada Ljubo Žužek.
Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač pa je dejal, da vsako leto znižujejo stopnjo obrestnih mer za posojila, saj želijo spodbuditi investicije v varstvo okolja. "Pričakujemo, da se bo obseg posojil v prihodnje še povečal," je dejal Kopač, ki je med drugim povedal, da nameravajo vlogo sklada dodatno okrepiti z novim zakonom o varstvu okolja. Minister pričakuje, da se bo število najetih posojil v tem letu povzpelo na 850, v prihodnjem pa kar na 900.
Nacionalni program varstva okolja predvideva izvedbo potrebnih okoljskih investicij tako na področju lokalne infrastrukture kot na področju zmanjšanja industrijskega onesnaževanja. Vse te investicije predstavljajo finančno zahtevna vlaganja, zato sklad s svojimi kreditnimi pogoji pri financiranju okoljskih investicij pomaga pri doseganju zastavljenih ciljev. Za minulo leto je bilo predvidenih 52,5 milijarde tolarjev stroškov za izvajanje nacionalnega programa varstva okolja. Iz poročila sklada je tudi razvidno, da je sklad za izvajanje 398 okoljskih investicij porabil skoraj 4,4 milijarde tolarjev, od tega kar 2,2 milijardi za 46 investicij na področju vodnega okolja, dve milijardi tolarjev za 347 investicij na področju onesnaževanja zraka in energetske učinkovitosti ter preostanek za investicije na področju ravnanja z odpadki in zmanjšanje okoljskega tveganja.