Adijo, CO2. Dobrodošli električni avtomobili. Je res tako preprosto?

V kratkem naj bi poraba nafte dosegla in celo presegla rekordnih 100 milijonov sodčkov na dan. To je za več kot polovico več kot pred 50 leti.

Samo v letošnjem letu naj bi se poraba v primerjavi z lanskim letom povečala za 1,3 milijona sodčkov na dan. Za zdaj nič ne kaže, da bo poraba v bližnji prihodnosti začela drastično upadati. In to kljub temu, da se povečuje število električnih avtomobilov na svetovnih cestah. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo jih je po svetu že okoli pet milijonov, od tega polovica na Kitajskem, kar je vzpodbudno. Toda teh pet milijonov električnih avtomobilov pomeni le 50.000 sodčkov porabe nafte letno manj. 

Težava je seveda širša. Vozniki avtomobilov niso največji porabniki nafte, pač pa tovorni in letalski promet, opozarja Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA). Tako ni realno pričakovati, da bodo električni avtomobili obrnili trend povpraševanja po nafti. "Tudi, če bi jih bilo 300 milijonov, bi se to – glede na trenutni električni sistem po svetu – na ogljičnem odtisu poznalo le za en odstotek," je Birol pojasnil na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu, kjer voditelji razpravljajo o izzivih globalizacije.  

Eno glavnih vprašanj je torej, kako zmanjšati ogljični odtis letalskega, pomorskega in tovornega prometa, težke industrije in ekstremno visokih temperatur (zaradi katerih narašča potreba po klimatskih napravah). Da je to možno in da si prehod na nizkoogljično družbo lahko privoščimo, kaže zadnje poročilo Komisije za energetsko tranzicijo (Energy Transitions Commission). Kot so izračunali, bi z današnjo tehnologijo prehod teh sektorjev na nizkoogljično energijo stal manj kot odstotek svetovnega BDP-ja. Inovacije pa bi lahko celoten proces celo pocenile. A za uspešen korak v to smer bo nujno sodelovanje med vladami, industrijami in potrošniki, opozarjajo strokovnjaki. Potrebno bo tudi brzdanje povpraševanja po energiji, izboljšanje učinkovitosti izrabe energije in uvedba tehnologij za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida. 

'Leto elektrifikacije' pa tudi rekordnih vrednosti CO2 emisij

Leto 2018 je bilo leto "elektrifikacije", je dejal Birol in dodal, da potreba po električni energiji narašča hitreje, kot si mislimo. Razlog za to je predvsem v višjih osebnih dohodkih ljudi na razvijajočih se trgih. Morda je presenetljivo, toda eden glavnih porabnikov elektrike so klimatske naprave, je opozoril direktor Mednarodne agencije za energijo. Povpraševanje po teh napravah je največje v Indiji, na Kitajskem in državah na jugovzhodu Azije. Prav te države pa so tudi največje porabnice energije na svetu. 

Leto 2018 je bilo rekordno leto tudi v smislu izpustov ogljikovega dioksida. Emisije CO2 so namreč po skoraj treh letih stagniranja dosegle nov rekord. Globalni izpusti ogljikovega dioksida so lani zrastli za več kot 2,5 odstotka, kar je otežilo doseganje ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma. Kako so izpusti CO2 naraščali skozi leta, je lepo razvidno v spodnjem videu: 

Medtem ko znanstveniki opozarjajo, da nam v primeru, da se trend ne ustavi in obrne navzdol, grozi katastrofa, pa se svetovni voditelji prepirajo "čigava beseda bo obveljala". 

Namesto v zrak pod zemljo?

Ena možnih rešitev za zmanjšanje izpustov CO2 je tehnologija CCS (carbon capture and storage), ki ta plin zajema in skladišči. Gre za tehnologijo, ki preprečuje, da bi izpusti CO2 vstopili v atmosfero ter jih zajema in skladišči pod zemljo. S to tehnologijo bi lahko precej zmanjšali izpuste in dosegli podnebne cilje. Poleg tega ta omogoča tudi zajem CO2 iz atmosfere in tako lahko dodatno pripomore k čistejšemu zraku. 

Kljub pospešenemu premiku k zeleni energiji, bo namreč svet še v naslednjih nekaj desetletjih odvisen od fosilnih goriv. Glede na podatke IEA fosilna goriva zagotavljajo 81 odstotkov energetskih potreb. Po scenariju trajnostnega razvoja bi ta številka padla na 60 odstotkov. 

Elektrarne, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo fosilna goriva, ne bodo nekega dne preprosto izginile. Vendar strokovnjaki menijo, da je nujno, da se te adaptirajo in preoblikujejo tako, da bo izpustov čim manj. Prav tehnologija zajema in skladiščenja CO2 je način, kako to doseči. 

Kam z odsluženimi električnimi baterijami?

Pa se vrnimo na temo, ki smo jo načeli v uvodu članka – k električnim avtomobilom. Ne glede na to, kako vse bolj prisotni so na naših cestah, pa je dejstvo, da niso popolna rešitev za čistejše okolje. Ti avtomobili namreč še vedno potrebujejo elektriko, da jih poganja. To pa pretežno še vedno pridobivamo iz fosilnih goriv. Več kot bo teh vozil, večja bo potreba po elektriki. 

Najcenejši in najhitrejši način, da zagotovimo več elektrike za električna vozila, je, da izkoristimo energijo, ki jo "izgubimo". Veliko energije pa izgubimo v stavbah, zato je eden od načinov, da preprečimo takšne "izgube", energetska obnova stavb. Če bi pospešili obnovo teh na pet odstotkov letno, bi lahko s tako privarčevano energijo do leta 2040 zagotovili dovolj elektrike za okoli 550 milijonov električnih vozil, so izračunali pri inštitutu Rocky Mountain Institute. 

Se pa ob tem porajajo nova vprašanja. Električni avtomobil ima lahko precejšnji ogljični odtis zaradi večjih izpustov pri izdelavi baterije in večji porabi elektrike. Baterije pa so lahko breme za okolje tudi, ko odslužijo svoje.

Na Kitajskem, kjer naj bi bilo do leta 2025 na cestah okoli sedem milijonov električnih vozil, so odgovornost za iztrošene baterije naložili proizvajalcem avtomobilov. Ti jih ne smejo odložiti na deponije. Vsebujejo namreč številne okolju nevarne snovi, kot je na primer svinec, za katerega velja stroga okoljska zakonodaja. Tu sta še litij in kobalt, ki nista tako močno regulirana, vendar pa lahko neustrezno ravnanje s temi snovmi povzroči sproščanje strupenih plinov, če pristanejo na deponijah, pa lahko onesnažijo tla in podtalnico. 

Industrija zato že išče načine, kako te baterije znova uporabiti in reciklirati. Na globalni ravni naj bi do leta 2025 "pridelali" okoli 3,4 milijona baterij, medtem ko smo jih denimo lani že okoli 55.000, je poročal Bloomberg. 

Litij-ionske baterije, ki napajajo električne avtomobile, imajo v povprečju trenutno življenjsko dobo okoli pet let. Nato jih je treba zamenjati. Vendar, ko jih enkrat vzamejo iz vozila, še niso povsem odslužile, pač pa lahko "opravljajo" manj zahtevne funkcije še približno sedem do 10 let. 

Proizvajalci avtomobilov, kot so denimo General Motors, BMW in Toyota, zato poskušajo baterijam dati novo življenje, s tem pa iz njih potegniti čim več dobička. Te baterije tako lahko denimo uporabijo za napajanje manjših naprav, ali pa za shranjevanje elektrike, ki jo proizvajajo sončne celice in vetrnice. "Litij-ionska baterija pravzaprav nikoli ne umre. To je, kot če bi vzeli navadno baterijo iz svetilke in jo dali v daljinski upravljalnik, pa bi še vedno delovala," pravi Hans Eric Melin iz londonskega podjetja, ki se ukvarja z raziskovanjem skladiščenja in kroženja energije. 

Ker bi za kateri koli vir energije težko rekli, da je povsem čist, strokovnjaki pravijo, da moramo zelo pazljivo izbirati energetske vire in predvsem postati bolj učinkoviti pri njihovi rabi. "Potrebovali bomo nafto, čisti premog, plin in seveda obnovljive vire, vendar je elektrika prihodnost," je dejal Birol. Energetska učinkovitost pa ni zgolj vprašanje tehnologije, je vprašanje premika miselnosti, pametnega načrtovanja, vodenja in optimizacije.