Ena Trumpova izjava v trenutku obrnila smer

Besede imajo težo. Ko gre za trge, trditev nedvomno drži. In politiki se tega zavedajo - ali pa bi se vsaj morali. 

Ali gre v primeru Donalda Trumpa za načrtno razburjanje trgov ali pa samo ne more iz svoje kože, v tem trenutku niti ni tako pomembno, saj pač ne gre pričakovati, da bi se nepredvidljivi ameriški predsednik kakor koli spremenil. Je pa zato njegov nastop in njegove posledice, znova opomnik, kako hitro imajo besede posledice v realnem svetu.

Nafta Brent, globalno merilo cen, je po Trumpovem govoru znova presegla 109 dolarjev za sod, kar pomeni več kot osemodstotno rast. Hkrati so delniški trgi v ZDA, Evropi in Aziji padli, saj vlagatelji niso dobili odgovora, ki so ga pričakovali. Trgi so namreč pričakovali umiritev, dobili pa so eskalacijo.

Še pred govorom so cene nafte padle pod 100 dolarjev za sod. Trgi so pričakovali, da bo Trump nakazal izhod iz konflikta z Iranom ali vsaj časovnico za umirjanje razmer.

Namesto tega je ponovil ostro retoriko in napovedal, da se napadi na infrastrukturo še niti niso dobro začeli. 

Prav odsotnost konkretnega načrta za konec konflikta je bila ključni sprožilec za reakcijo trgov.

In pa seveda dejstvo, da Hormuška ožina ostaja blokirana. Eden ključnih razlogov za rast cen ostaja stanje v Hormuški ožini, skozi katero v normalnih razmerah poteka velik del svetovne trgovine z nafto in plinom.

Po začetku vojne 28. februarja je Iran večinoma ustavil ladijski promet in zagrozil z napadi na tankerje, ki bi poskušali prečkati območje. S tem je bil globalni tok energentov resno moten.

Trump je v govoru sicer dejal, da ZDA ne potrebujejo energije z Bližnjega vzhoda, hkrati pa pozval druge države, naj posredujejo in omogočijo ponovno odprtje poti. A četudi bi držalo, da je ZDA za dogajanje v Hormuški ožini popolnoma vseeno, drugih, ki plačujejo za ameriško-izraelsko vojno z Iranom ne manjka. In vmes sta tudi Evropa in Slovenija. 

Trgi se z reakcijo tudi odzivajo na zdaj že jasno stvar - konflikt se ne bo končal hitro. Alberto Bellorin iz svetovalnega podjetja InterCapital Energy je za BBC dejal, da gre za "jasen odziv na izgubo optimizma glede hitrega premirja". Po njegovih besedah se zdaj zdi, da se razmere ne bodo uredile v tednih, ampak v mesecih. To pomeni, da se je razpoloženje na trgu v zelo kratkem času obrnilo – od pričakovane stabilizacije do scenarija dolgotrajne motnje.

Ameriški indeks West Texas Intermediate (WTI) je prav tako poskočil in začasno presegel 110 dolarjev za sod. Delniški trgi pa so reagirali negativno.

V Aziji so se razmere hitro obrnile - japonski Nikkei je padel za 2,4 odstotka, južnokorejski Kospi pa za 4,5 odstotka. Tudi v Evropi so indeksi sprva padli, nato pa del izgub nadoknadili, kar kaže na izjemno volatilnost.

Težava pa ni le nafta, ampak tudi infrastruktura, ki dodatno nakazuje dolgotrajne motnje. Po napadih Irana, Izraela in ZDA je bila energetska infrastruktura na območju zaliva poškodovana. Po ocenah strokovnjakov bi lahko njena obnova trajala od tri do pet let. To pomeni, da tudi v primeru konca konflikta dobava energentov ne bi bila takoj normalizirana.

Poleg fizičnih poškodb infrastrukture pa se pojavljajo tudi novi stroški. Po nekaterih ocenah ladje za prehod skozi Hormuško ožino že plačujejo okoli dva milijona dolarjev na prehod. Če bi takšne pristojbine postale stalne, bi to pomenilo dodatno obremenitev za globalni trg energije.

Trump sicer meni, da se bo po koncu konflikta promet skozi Hormuško ožino "naravno odprl". A strokovnjaki opozarjajo, da to ni realističen scenarij v kratkem času. In tako, dokler geopolitika ostaja nepredvidljiva, sunki na trgih postajajo nova normalnost.

Trumpove izjave na finančne trge seveda ne vplivajo prvič. V zadnjem desetletju se je oblikoval jasen vzorec, politična komunikacija, ki neposredno in v realnem času premika trge. Pri Donaldu Trumpu pa se je večkrat pokazalo, da lahko že ena izjava – ali celo objava – sproži takojšnjo reakcijo.

Ta vpliv je bil tako izrazit, da je investicijska banka JPMorgan leta 2019 razvila celo poseben kazalnik, t. i. "Volfefe index", s katerim je merila, kako njegove objave vplivajo na trg državnih obveznic. Analiza več tisoč njegovih izjav in tvitov je pokazala, da obstaja statistično pomembna povezava med njegovimi besedami in premiki na trgih. 

Najbolj nazoren primer ostaja april 2025, ko je napovedal nove carine, najvišje v več kot stoletju. Reakcija trgov je bila izjemno hitra in brutalna. Indeks S&P 500 je v dveh dneh padel za več kot deset odstotkov, iz trga pa je izginilo približno 5,4 bilijona dolarjev vrednosti. To ni bil postopen padec zaradi slabših gospodarskih podatkov, ampak šok, ki ga je sprožila politična odločitev. Trgovanje je bilo tako intenzivno, da so se sprožili varovalni mehanizmi za omejevanje padcev.

Še bolj zgovoren je primer iz istega obdobja, ko so trgi reagirali na napačno informacijo. Aprila 2025 se je razširila novica, da Trump razmišlja o začasni ustavitvi carin. V nekaj minutah je vrednost globalnih trgov zrasla za približno 2,4 bilijona dolarjev. Ko se je izkazalo, da informacija ne drži, je več kot 2 bilijona te vrednosti skoraj takoj izginilo. Ta epizoda jasno kaže, kako občutljivi so trgi na signale – ne le na odločitve, ampak tudi na govorice.

Podoben vzorec smo videli že v času pandemije leta 2020. Trumpov nagovor o prepovedi potovanj iz Evrope je prišel v trenutku, ko so trgi iskali pomiritev. Namesto tega je negotovost še povečal. Ameriški indeksi so se po govoru močno znižali, Dow Jones je izgubil skoraj deset odstotkov vrednosti v enem dnevu. 

Skupni imenovalec vseh teh primerov je jasen. Trgi ne reagirajo primarno na dejstva, ampak na pričakovanja. Ko se spremeni predstava o prihodnosti, recimo o vojni, trgovini, regulaciji ali obrestnih merah, se spremeni tudi vrednotenje tveganja. 

Pri Trumpu je ta mehanizem še izrazitejši, ker pogosto komunicira brez jasnih časovnic ali konkretnih načrtov. To ustvarja dodatno negotovost. Če trg ne ve, ali se bo konflikt stopnjeval ali umiril, ali bodo carine uvedene ali ne, ali se bodo dobavne verige zaprle ali odprle, reagira z najosnovnejšim refleksom zmanjšanjem tveganja.