Enron je s stečajem decembra 2001 sprožil val ameriških finančnih škandalov in tisočim ameriškim pravnikom zagotovil, da še leta ne bodo izgubili služb. Enronovo stolpnico je po ugodni ceni kupila skupina podjetnikov, ki jih vodi srčni kirurg iz Houstona Antonio Pacific. Kupci stolpnice naj bi stolpnico oddali, čeprav naj bi bilo po mnenju nepremičninskih poznavalcev za to potrebno veliko poslovne spretnosti, saj je trenutno v centru Houstona približno 17 odstotkov vseh pisarniških prostorov praznih.
Denar od prodaje stolpnice bo dobila skupina bank na čelu z J.P. Morgan Chase, ki je poleg nekdanjih delničarjev in zaposlenih ter upokojencev največji upnik propadlega Enrona. Banke so stolpnico kupile leta 1990 za 285 milijonov dolarjev, nato pa so jo oddajale Enronu. Po davčnih dokumentih v Houstonu je zgradba sicer trenutno vredna 93 milijonov dolarjev, vendar pa je vrednost za potrebe davkov vedno obračunana malce nižje od realne. Na nasprotni strani ulice namreč sameva 40-nadstropna zgradba, ki je bila zgrajena za Enron, vendar se družba vanjo ni nikoli vselila. Ta stolpnica je bila lani prodana za 105 milijonov dolarjev.
Kardiolog Pacifico, ki je postal znan leta 1996, ko je zaradi nepravilnega srčnega utripa zdravil košarkarja NBA Hakeema Olajuwona, s katerim sta se kasneje spustila v nepremičninske posle, bo imel težave pri oddaji steklene palače tudi zato, ker ta nima parkirnih prostorov. Enronova stolpnica je nekoč v najboljših časih gostila 7500 uslužbencev, danes pa jih je ostalo le še 1200, ki se bodo februarja preselili v nove prostore. Prodajo 20 let stare stolpnice mora sedaj potrditi še zvezni stečajni sodnik v New Yorku Arthur Gonzales.
Enronov stečaj je zgodba, ki ne bo končana najmanj še nekaj let, saj zajema poplavo različnih odškodninskih tožb, ki poleg kazenskih ovadb najbolj pritiskajo nekdanje vodilne delavce. Samo podjetje bo stečaj stal približno milijardo dolarjev, posamezniki pa bodo prav tako ostali praznih žepov, če ne zaradi drugega, pa za stroške pravdanja. Gonzales je v sredo odobril tožbe na državnem sodišču v okrožju Montgomery proti ustanovitelju Enrona Kenu Layju, nekdanjemu generalnemu direktorju Jeffreyju Skillingu, finančnemu direktorju Andrewu Fastowu, računovodskemu velikanu Arthur Andersenu ter pravniški hiši iz Houstona Vinson & Elkins and Andrews & Kurth ter zoper še približno 30 nekdanjih vodilnih v Enrona, ki so sicer že predmet odškodninskih tožb delničarjev, zaposlenih in bank na zveznem sodišču.
Lay in družba morajo odgovarjati zaradi propada podjetja, pa tudi osebno, saj so poneverjali neposredno za svoj žep. Lay je na primer od Enrona dobil za 94 milijone dolarjev kreditov, ki jih je nezakonito odplačal z delnicami Enrona, ki si jih je praktično izdal sam. Nekdanji delničarji so od Gonzalesa dobili tudi dovoljenje, da tožijo dve tuji banki Toronto-Dominion Bank in Royal Bank of Scotland, ki naj bi zavestno sodelovali pri ponarejanju finančnih izjav Enronovih direktorjev med skrivanjem izgub in napihovanjem dobičkov.