Epidemija najbolj prizadela gostinske, agencijske delavce in delavce manjših obratov

Na družbenih omrežjih smo zasledili, da je zaradi situacije s koronavirusom že veliko ljudi dobilo odpovedi delovnih razmerij, prav tako se je zaradi tega problema na nas obrnilo že kar nekaj bralcev.

'Odpustili so jo mesec in pol pred iztekom pogodbe'

Ena izmed bralk, ki je želela ostati anonimna, njene podatke pa hranimo v redakciji, nam je zaupala, da je bila njena snaha zaposlena v enem izmed ljubljanskih hotelov. Maja bi se ji iztekla zaposlitev za določen čas. "Pred krizo je bilo dela veliko. Delala je na tri izmene, med prazniki, ob vikendih ... Pred tednom dni pa so njej in mnogim drugim sodelavcem vročili odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izrednih razmer. S pripombo: morda vas pokličemo nazaj, ko in če se situacija izboljša. Lahko bi oporekali odpovedi, vendar tega ni storil nihče, saj ne bi imeli možnosti, da pridejo nazaj, ko bo konec krize," je zgodbo opisala bralka.

Ob tem je opozorila, da kljub temu, da je bila snaha receptorka, jim delodajalec ni priskrbel zaščitnih mask, čeprav je bil koronavirus že na pohodu in so tuji gosti bivali v hotelu.

"Najbrž ni treba razlagati, kako ji je bilo hudo in kakšen šok je doživela – ona in mi vsi – ko so jo odpustili. Srečna je bila, da je imela službo, čeprav je bila njena plača minimalna," je strnila bralka.

'Odpovedi smo podpisali na licu mesta'

Podobno izkušnjo je z nami delil bralec, ki prav tako ni želel, da ga javno izpostavimo. Kot nam je povedal, je vodstvo gostinskega lokala, ki se ukvarja s keteringom in skrbi za pripravo hrane zaposlenih v različnih podjetjih, prejšnji petek sklicalo sestanek za okrog 20 svojih delavcev. "Razdelili so nas v dve skupini, nihče ni vedel, kaj pomeni biti prva in kaj druga skupina. Prva skupina je odšla, mi pa smo ostali. Govor je začel sam direktor podjetja in že uvodoma nam je bilo najbrž vsem jasno, kaj sledi. Povedal nam je, da ni dovolj strank, da bo situacija še slabša in da se moramo žal posloviti. Rekel je tudi, naj ga razumemo in naj bomo veseli, da bomo vsaj dobivali 80 odstotkov plače od zavoda za zaposlovanje," je opisal bralec, kako se je okrog 15 delavcev, ki so bili zaposleni za določen in nedoločen čas, moralo z danes na jutri soočiti, da nimajo več službe.

Ob tem je še izpostavil, da ko so dobili odpovedi, so jih morali podpisati na licu mesta: "Če si želel odpoved prebrati v miru doma, si avtomatično padel na seznam oseb, ki jih ne bodo klicali, ko se bo stanje normaliziralo. Torej smo jih podpisali pod prisilo."

Direktor jim je namreč tudi namignil, da naj bi jih po koncu krize vzel nazaj, vendar jim tega pisno ni zagotovil. "Tako da mu lahko verjamemo – ali pa tudi ne – na lepe oči," je v dvomih bralec, ki pa se zaveda, da če podjetje nima prihodkov, tudi plač ne more biti.

Seveda pa to ne spremeni dejstva, da bo zdaj težje živeti. "Glede na to, da so moji mesečni stroški veliki (najemnina ... ), imam srečo, da vsaj oseba, ki jo ljubim in s katero živim, ni ostala brez službe. Bova že nekako. Vsaj nadomestilo z zavoda mi pripada. Se pa zavedam, da bo v trenutni situaciji zelo težko najti nekaj novega, saj dvomim, da kdo sploh zaposluje ali kliče na razgovor," je zaskrbljen.

'Odpovedujejo pogodbe oziroma odpuščajo tako študente kot honorarne delavce, zunanje izvajalce, redno zaposlene in tiste za določen čas'

Na Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) so nam potrdili, da so gostinci in turistični delavci v zares težkem položaju in da je vse več odpuščanj, odpovedi pogodb.

"Obveščena sem, da so bila odpuščanja v Hotelu Union v Ljubljani, pa tudi na Bledu – predvsem tujih delavcev iz nekdanjih republik Jugoslavije. Seznanjeni smo bili celo, da naj bi se delavce izsiljevalo, da podpišejo sporazumne odpovedi, ker če ne bodo podpisali, jim podjetje ne bo zagotovilo prevoza v njihove države preko ambasade," je povedala Breda Črnčec, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, in dodala, da v njihovem sindikatu takšen odnos delodajalcev ostro obsojajo.

Ob tem se generalna sekretarka sprašuje, kaj bo takrat, ko se bo stanje izboljšalo: "Bomo obstoječi kader iztrošili do izgorelosti in kdo od teh delavcev, ki so bili odpuščeni sedaj, se bo želel še vrniti. Lahko se zgodi, da bomo po tej krizi zapadli še v večjo krizo, ker ne bomo imeli dovolj ljudi, ki bi delali." Kar nekaj zadnjih let, vse do trenutnih kritičnih razmer v državi, so se v gostinstvu in turizmu ukvarjali s problemom kroničnega pomanjkanja kadra, zato so odločitve delodajalcev, da se 'rešijo' določenega števila delavcev, toliko bolj nerazumljive, je še poudarila Črnčeceva.

Delodajalci so po besedah generalne sekretarke delo odpovedali tako študentom, honorarnim sodelavcem, raznim zunanjim izvajalcem, delavcem, ki se jim je iztekla pogodba za določen čas, pa niso podaljšali. "Nekateri so prejeli odpovedi iz poslovnih razlogov in kot sem že omenila, sporazumne odpovedi," je zatrdila.

A ni vse črno. Z  večjim številom delodajalcev, kjer imajo organiziran sindikat in vzpostavljen socialni dialog, so se dogovorili za različne ukrepe: koriščenje presežnih ur, koriščenje preostanka lanskega dopusta, čakanje na delo doma z 80-odstotnim nadomestilom plače, je pojasnila generalna sekretarka.

Na čakanju na delo doma nekaj tisoč delavcev

S številom odpuščenih delavcev na SGiT ne razpolagajo. "Lahko pa povem, da je na čakanju na delo doma zagotovo že kar nekaj tisoč delavcev, so pa tudi še delavci, ki koristijo presežne ure ali lanske dopuste, pa sklepov o čakanju na delo doma še niso prejeli. So pa zagotovo tudi tisti zaposleni, ki jim usoda še ni znana," je pojasnila Črnčeceva.

A težko ni le v gostinstvu in turizmu, s podobnimi težavami in strahovi, kaj bo, kako preživeti, se ukvarjajo tudi v drugih panogah. Zato je tudi Črnčeceva prepričana, da je zdaj trenutek, da razmišljamo in delamo na tem, da ostanemo živi in zdravi, da spoštujemo ukrepe, da ostajamo doma, da zaščitimo sebe in svoje najbližje ter da ohranimo socialne stike. "Tako bomo v tem najtežjem času največ naredili zase in za družbo," je dejala in strnila: "Ob tej priložnosti v sindikatu apeliramo na vse delodajalce, tudi v drugih panogah, da tam, kjer delo ni nujno potrebno za oskrbo prebivalstva in funkcioniranje države, zaustavijo delovni proces in zavarujejo zdravje svojih zaposlenih! Dajte končno prednost življenju in ne kapitalu!"

Minister zagotavlja, da bo vlada pomagala

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki predvideva državno pomoč pri izplačilu nadomestil za čakanje na delo in odlog plačila socialnih prispevkov za samozaposlene, je le prvi korak, sledili bodo novi, je danes povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Hkrati je delodajalce pozval, naj se ne prenaglijo pri odpuščanjih.

"Z interventnim zakonom želimo dati gospodarstvu in zaposlenim jasen signal, da je država tu in da odgovarja na njihove potrebe, da bo poskrbela zanje v tem težkem času," je dejal. Na kritike samozaposlenih in organizacij, ki jih predstavljajo, da odlog plačila socialnih prispevkov ni prava rešitev, je odgovoril, da gre le za prvi ukrep. Po njegovih besedah bodo kmalu sledili novi "v sklopu korona paketa, ki bo zaobjel širše področje" oziroma predvidel "rešitve za celotno prebivalstvo", kot je že napovedal premier Janez Janša.

Lesnina ne odpušča

Ob vsem tem moramo poudariti, da če so delavci na čakanju, to še ne pomeni, da je njihova služba ogrožena. Eden takih primerov je Lesnina, o kateri smo dobili informacijo, da odpuščajo delavce, a so nam zagotovili, da to ne drži. Pojasnili so nam, da je na čakanju večina njihovih delavcev, razen tistih, ki opravljajo nujna dela in dela v spletni trgovini: "Delavci v času čakanja prejmejo 80 odstotkov nadomestila plače. Računamo, da bomo tudi po krizi lahko zadržali vse zaposlene."

'Celovito sliko o brezposelnih bomo imeli v začetku aprila ... Najbolj prizadeti so gostinski delavci, delavci manjših proizvodnih obratov, tudi agencijski delavci'

Zavod RS za zaposlovanje Slovenije (ZRSZ) ne vodi evidence odpuščenih delavcev. "Nekateri delodajalci nas o delavcih v odpovednem roku sicer obvestijo preko Portala za delodajalce. Spremljamo pa tudi gibanje prijav delavcev v evidenco iskalcev zaposlitve, na primer delavci v odpovednem roku in v evidenco brezposelnih oseb," so nam pojasnili z ZRZS  

Po podatkih, ki jih imajo trenutno na voljo, v primerjavi z lanskim marcem opažajo rahlo povečanje novoprijavljenih oseb. Glavna razloga sta iztek zaposlitve za določen čas in trajno prenehanje potrebe po delavcu, kar pa v večji meri še ne vpliva na skupno število brezposelnih. "Celovito sliko o tem bomo imeli v začetku aprila, ko bodo na voljo podatki za cel mesec marec. Po informacijah, ki nam jih posredujejo naše območne službe, sicer opažamo, da se pri nas v zadnjih dneh povečuje število strank. Najbolj prizadeti so gostinski delavci, delavci manjših proizvodnih obratov, tudi agencijski delavci," so ocenili na ZRZS in dodali, da bodo posledice vidne z zamikom. "Vsekakor pa pričakujemo, da se bo trend gibanja brezposelnosti spremenil," so še izpostavili.

Ob tem predvidevajo, da se bo nekoliko spremenila struktura aktualnega povpraševanja po delavcih, kar pa bo bolj opazno, ko bodo imeli na voljo mesečne podatke.

Ne eni strani odpuščanja na drugi večje povpraševanje po določenih kadrih

Na ZRZS so povedali, da se skupno število prostih delovnih mest v tem tednu postopno zmanjšuje, trenutno pa so med najbolj iskanimi delavci kadri na področju zdravstva.

Mi pa smo na primer zasledili, da študentski servis oglašuje, da neko podjetje išče študente, ki bodo stali pred trgovino in skrbeli, da vanjo vstopi le določeno število ljudi in da si pred tem razkužijo roke. In za to obljubljajo plačilo kar 13 evrov na uro neto.

Kakšni so postopki, kako lahko brezposelni uredijo prijavo na zavodu za zaposlovanje?

Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje, se lahko v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu prijavi po elektronski poti oziroma običajni pošti. Hkrati lahko odda tudi vlogo za uveljavitev denarnega nadomestila, so pojasnili na ZRZS: "V evidenco se lahko najhitreje prijavi prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja (izteku odpovednega roka). Pred tem delavca ne moremo prijaviti, saj je še zaposlen."

Trenutno še velja rok, po katerem se delavec v evidenco brezposelnih oseb prijavi najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. "Opozarjamo pa, da je v kratkem predviden sprejem zakona, po katerem navedeni roki ne bodo tekli. Takoj po sprejetju zakona bomo objavili informacijo za brezposelne in delodajalce na naši spletni strani," so še pojasnili na ZRZS.