Erste Bank kapitalski vstopi prvenstveno zanimajo le, če se pridobi večinski delež, po nedavni vladni dopolnitvi programa privatizacije pa naj ji to ne bi bilo omogočeno, piše časnik Finance.
Če bi se pogoji spremenili, bi se Erste Bank vrnila v igro, zatrjujejo zanesljivi, a neuradni viri. Avstrijci so tako odločitev sprejeli, ker je slovenska vlada zaradi javnih polemik o prevelikem vplivu tujih investitorjev v slovenskem bančnem prostoru prilagodila in natančneje razjasnila privatizacijski program NLB, v njem pa "ni jasno nakazala poti, kako bi lahko strateški investitor kdajkoli pridobil večinski delež." V Erste Bank so pojasnili, da odločitev slovenske vlade o dopolnjenem programu privatizacije NLB spoštujejo, za umik iz procesa privatizacije NLB pa so se odločili zaradi pomanjkljive združljivosti odločitve slovenske vlade s temeljnimi strategijami Erste Bank.
Ob tem zatrjujejo, da odločitev ni nikakor povezana ne z ocenami o pomanjkljivi transparentnosti privatizacijske procesa NLB ne z dognanji v okviru skrbnega pregleda, ki ga je Erste Bank jeseni opravila v NLB.
Finančni minister Anton Rop je tako odločitev avstrijske banke pričakoval. "Mi se zavzemamo za postopno privatizacijo, za tretjinske deleže v prvi fazi, ker menimo, da je to v našem interesu. Mi ščitimo naše interese in zato spoštujemo njihov odločitev, mi pa bomo na koncu prišli do zadovoljive rešitve.
Dopolnitev privatizacijskega programa
Vlada je program privatizacije, ki ga je sicer sprejela že konec maja, pred dvema tednoma dopolnila v delu, ki se nanaša na drugo fazo, to je prodajo delnic NLB portfeljskim vlagateljem, omogočila pa naj bi tudi dokapitalizacijo v višini 15 odstotkov kapitala. S to dopolnitvijo vlada želi okrepiti položaj domačih vlagateljev v NLB.
Minister za finance Anton Rop je ob sprejetju dopolnitve programa povedal, da so vsi trije zainteresirani kupci - poleg Erste Bank še belgijska banka KBC in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) - obveščeni o spremembah. Vse tri banke so v NLB opravile skrbni pregled poslovanja in oddale nezavezujoče ponudbe. Rok za oddajo zavezujoče ponudbe pa se izteče 31. decembra.
Glede procesa privatizacije NLB so na ministrstvu za finance zagotovili, da bo komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje NLB po 31. decembru, ko se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup delnic NLB, prispele ponudbe pregledala, januarja prihodnje leto pa naj bi se s ključnim investitorjem in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) začela pogajanja. Od ključnih investitorjev ostaja po neuradnih informacijah še belgijski KBC. Če bodo finančni in drugi pogoji ustrezali ciljem privatizacije NLB, bo ministrstvo slovenski vladi predlagalo izvedbo prodaje 34-odstotnega deleža NLB ter nadaljevanje privatizacije in dokapitalizacije s strani portfeljskih investitorjev.
