ESS se zaradi vladnih kršitev ni opredelil do predlagane udeležbe delavcev pri dobičku

Kot je za STA danes pojasnil glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, je vlada s potrditvijo zakona mimo ESS kršila pravila o delovanju sveta, pa tudi petkov dogovor na ESS, da bodo predlagane rešitve pred potrjevanjem na dopisni seji obravnavali socialni partnerji.

Dopisna seja ESS se je sicer začela v torek dopoldne in končala danes ob 10. uri, vlada pa je predlog zakona potrdila že v torek na terenski seji v Hrastniku.

Delodajalske organizacije so v današnji skupni izjavi pojasnile, da bi bilo odločanje na dopisni seji ESS v teh okoliščinah brezpredmetno, izid glasovanja delodajalske strani namreč ne bi mogel vplivati niti na vsebino predloga niti na nadaljnji potek zakonodajnega postopka.

"Sodelovanje v glasovanju bi imelo zgolj formalni značaj, brez dejanskih pravnih ali vsebinskih učinkov," so zapisali v reprezentativnih delodajalskih organizacijah.

"Delodajalska stran na podlagi navedenega ocenjuje, da bi bilo glasovanje v takšnih okoliščinah v nasprotju z namenom in funkcijo socialnega dialoga ter s temeljnim poslanstvom ESS kot posvetovalnega telesa, katerega smisel je pravočasno in vsebinsko vplivati na pripravo zakonodajnih rešitev. Ker nam zaradi kršitve pravil ESS ta možnost v konkretnem primeru de facto ni bila več dana, se glasovanja nismo udeležili," so sklenili.

Ob vladno kršenje pravil se je v odzivu za STA že v torek obregnil tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Danes je potrdil, da tudi sindikalna stran na dopisni seji o predlogu zakona ni glasovala.

Tudi reprezentativne sindikalne centrale so danes pripravile skupno izjavo, v kateri so njihovi predstavniki povzeli, da razlog za vzdržanje pri glasovanju niso resnejši vsebinski zadržki, "temveč kršitev dogovorjenega postopka obravnave in sprejemanja zakona ter kršitve pravil o delovanju ESS, saj je vlada predlog zakona sprejela, še preden bi se socialni partnerji lahko o njem izrekli".

Vlada je po njihovih navedbah s tem sporočila, "da je mnenje socialnih partnerjev dejansko ne zanima". "Zato je vzdržanje pri glasovanju naš protest proti tovrstnemu nesprejemljivemu ravnanju vlade," so zapisali.

Sicer pa tako v gospodarstvu kot v sindikatih vsebino predloga podpirajo.

Gre za korak v pravo smer, so v sredo ocenili v GZS. Ob tem pa so pozvali, naj se v parlamentarnem postopku v predlogu omili nekatere predlagane izključitvene pogoje, ki onemogočajo koriščenje davčne ugodnosti. Med njimi so minimalna rast povprečne plače v podjetju, ki mora biti višja kot v zasebnem sektorju, izplačilo dobička po denarni shemi v dveh obrokih in pa izključevanje z izplačevanjem nagrade za poslovno uspešnost, so povzeli. Ob omilitvi teh pogojev bi se za tovrstno nagrajevanje zaposlenih odločilo več podjetij, verjamejo.

"Podpiramo namero povečanja vključenosti zaposlenih v sheme delitve dobička in pozdravljamo napor, ki je bil vložen v uskladitev predloga zakona ter varovalke, ki so bile vključene v zakon z namenom preprečitve prelivanja plač v druge oblike prejemkov in davčnega optimiziranja," pa so v današnji skupni izjavi navedli predstavniki delojemalcev.