EU dosegla podnebne cilje za leto 2020, Sloveniji pri enem spodletelo

Cilji Evropske unije, ki so so bili potrjeni leta 2009, so do leta 2020 predvideli zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 20 odstotkov glede na raven iz leta 1990, najmanj 20-odstotni delež obnovljivih virov energije in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti. Evropska agencija za okolje (EEA) ocenjuje, da so bili ti cilji na ravni Unije izpolnjeni, pri čemer pa so presežki določenih držav nadoknadili neuspeh drugih.

Nacionalne cilje na vseh treh področjih je doseglo ali celo preseglo 11 držav članic: Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Italija, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Švedska. Slovenija je bila medtem neuspešna pri enem od njih.

Vsaj enega od ciljev so na nacionalni ravni dosegle vse članice EU, pri čemer sta Belgija in Bolgarija dosegli le enega od treh; Belgija zmanjšanje izpustov in Bolgarija delež obnovljivih virov.

Do leta 2020 je izpuste toplogrednih plinov zmanjšalo 21 držav

Izpusti toplogrednih plinov 27 članic Unije so leta 2020 glede na leto 1990 upadli za 31 odstotkov, ocenjuje EEA. Najbolj so upadli izpusti v sektorjih, ki jih pokriva evropska shema trgovanja z izpusti ETS, medtem ko je bil v sektorjih, ki jih pokrivajo nacionalni cilji, vključno s transportom, stavbami in kmetijstvom, napredek počasnejši.

V skladu s cilji je izpuste do leta 2020 po ocenah zmanjšalo 21 držav. To ni uspelo Bolgariji, Cipru, Finski, Nemčiji, Irski in Malti.

Slovenija s premajhnim deležem obnovljive energije

Podatki pri drugem cilju kažejo, da je bilo lani iz obnovljivih virov pridelane 21,3 odstotka energije, potrošene v EU. Zlasti se je povečal delež obnovljivih virov v pridobivanju elektrike ter za hlajenje in ogrevanje, počasnejša pa je bila rast v transportu. Temu je ravno uspelo doseči cilj 10-odstotnega deleža obnovljivih virov v lanskem letu.

Pri obnovljivem deležu energije je med članicami EU cilje doseglo ali preseglo 22 držav. Premajhen pa je bil delež v Belgiji, Franciji, na Poljskem, v Romuniji in Sloveniji.

K uspehu tretjega cilja so prispevala tudi zaprtja javnega življenja in gospodarstva zaradi covida-19

EU je po prvih podatkih izpolnila tudi cilj povečanja energetske učinkovitosti, za katerega je najdlje kazalo, da ji ne bo uspel. Kot navaja EEA, so sicer k uspehu prispevala zaprtja javnega življenja in gospodarstva zaradi covida-19 v lanskem letu. Pod zastavljenim ciljem sta bili tako končna kot primarna raba energije v Evropi.

Pri tem je 20 držav ustrezno zmanjšalo porabo energije. Neuspešne so bile Avstrija, Belgija, Bolgarija, Nemčija, Madžarska, Litva in Slovaška.

Slovenija med državami, ki so že leta 2020 beležile izpuste v skladu s cilji za leto 2030

Do leta 2030 bo morala sicer večina evropskih držav povečati napore za doseganje podnebnih ciljev, navaja EEA. Je pa pet držav, ki so že leta 2020, ko je gospodarstvo sicer ustavljala pandemija covida-19, beležilo izpuste v skladu s cilji za leto 2030; to so Hrvaška, Grčija, Portugalska, Slovaška in Slovenija.

Slovenija je z Belgijo, Bolgarijo, Ciprom, Dansko, Estonijo, Finsko, Grčijo, Madžarsko, Malto in Romunijo tudi med državami, katerih končna raba energije je že pod zastavljeno ravnijo za leto 2030. Nobena država pa še nima deleža obnovljivih virov energije, ki bi bil v skladu s ciljem za leto 2030.