Že v ponedeljek pa so zunanji ministri petnajsterice na večerji gostili ruskega kolega Igorja Ivanova, s katerim so obravnavali mednarodnopolitična vprašanja, predvsem napete razmere na Bližnjem vzhodu. Vodja ruske diplomacije je s tem v zvezi danes ocenil, da morebitna mednarodna konferenca o Bližnjem vzhodu, kot jo je predlagal izraelski premier Ariel Šaron, ne bi smela odvrniti pozornosti od izvajanja resolucij Varnostnega sveta ZN. Te je treba izvesti brez odloga in v celoti, je poudaril.
EU in Rusija sta pomembni trgovinski partnerici, saj ruski izvoz na trge povezave predstavlja več kot tretjino celotnega izvoza, po širitvi pa naj bi se delež povzpel na okoli 50 odstotkov. Strani si zato prizadevata za vzpostavitev Evropskega gospodarskega prostora, ki bi omogočil nadaljnjo integracijo obeh gospodarstev, temelječo na usklajevanju zakonodaje, regulativnega okvira in spodbujanju trgovine. V ta namen sta EU in Rusija v začetku marca ustanovili tudi posebno dvostransko skupino na visoki ravni, ki naj bi svoje dokončno poročilo pripravila do jeseni prihodnje leto.
Svet za sodelovanje je pozdravil potek pogajanj o vstopu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, v tej luči pa je petnajsterica Moskvo pozvala, naj vztraja pri izpeljavi strukturnih gospodarskih reform, vključno s finančnim sektorjem, izboljša ozračje za investitorje in preostala trgovinska odprta vprašanja razreši čim prej. Med področji, kjer je po mnenju petnajsterice in Rusije še mogoče okrepiti sodelovanje, so na zasedanju izpostavili energetiko, pri čemer pa so se zavzeli za oblikovanje ustreznega institucionalnega okvira, ki bi vključeval tudi zasebni sektor. V zvezi z jedrsko varnostjo so se zavzeli za nadaljevanje dialoga, evropska stran pa je rusko pozvala k čimprejšnjemu podpisu sporazuma o multilateralnem jedrskem okoljskem programu. Svet se je dotaknil tudi okoljevarstvene problematike v luči izvajanja določil kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Na dnevnem redu srečanja sta bila še akcijski načrt boja proti organiziranem kriminalu, pa tudi tesno sodelovanje v boju proti mednarodnemu terorizmu. Prav temu vprašanju bo namenjeno prihodnje ministrsko zasedanje EU-Rusija konec aprila v Luxembourgu.
Ministri so se prav tako lotili perečega vprašanja prihodnjega statusa ruske enklave Kaliningrad - ta leži med Poljsko in Litvo - po širitvi EU. Strinjali so se, da je pri reševanju tega vprašanja potrebno iz političnih izjav preiti na podrobne praktične razprave, ki bi ponudile rešitve problemov. Sicer naj bi se dvostranski odbor za sodelovanje o tej temi pogovarjal na posebnem sestanku, ki bo sredi maja v Kaliningradu. Med drugim naj bi preučili možnost uvedbe posebnega viznega režima za prebivalce enklave. Vizume zanje naj bi namreč v skladu z direktivo EU Poljska in Litva uvedli 1. julija prihodnje leto.
