Lamy je poudaril, da ima Evropska unija po pravilih Svetovne trgovinske organizacije v primeru neustreznih omejitev pravico do zaščitnih ukrepov. Zaradi krize v domači jeklarski industriji obstaja velika verjetnost, da se bo Bush odločil za zaščitne ukrepe, vprašanje pa ostaja le, do kakšne mere. Ameriška jeklarska industrija namreč potrebuje začasno olajšanje, da izpelje doslej zamujeno prestrukturiranje, dolgoročne težave pa bi rešila mednarodna pogajanja o odpravi presežkov jekla.
Bush mora odločitev sprejeti do srede, 6. marca, ukrepi pa bodo pomembno vplivali tudi na slovensko jeklarsko industrijo. Predsednik najverjetneje ne bo uslišal domače jeklarske industrije, ki zahteva 40-odstotne carine za štiri leta, ampak se bo po pričakovanjih poznavalcev odločil za okrog 20 odstotkov za krajšo dobo, mogoče dveh let. Poleg tega pa naj bi Bush razmišljal tudi o tem, da bi carine začele veljati šele, ko bo za določeno vrsto jekla izpolnjena uvozna kvota. Jeklarska industrija temu odločno nasprotuje in zahteva kar največjo zaščito.
Ameriški predsednik je lani pri Komisiji za mednarodno trgovino (ITC) naročil pripravo poročila glede potrebe po zaščiti domače jeklarske industrije, ki je decembra lani ugotovila, da je na ameriškem trgu preveč tujega jekla, in priporočila uvedbo višjih carin. Glede tega so si bili člani komisije enotni, niso se pa mogli dogovoriti o višini carin. Predlagali so v povprečju 20-odstotne carine, vendar je razpon med 8 in 40 odstotki za 19 kategorij jekla. Priporočila ITC so za predsednika neobvezna in lahko sprejme svojo odločitev. Uvedbo carin mu omogoča "člen 201" iz zakona o pošteni trgovini iz leta 1974, ki pravi, da se za zaščito hirajoče domače industrije lahko uvedejo začasni omejevalni ukrepi.
